Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

razsajati (3)


  1.      razsájati 1 -am nedov. (á) 1. v dejanju kazati notranjo napetost, nemir, neuravnovešenost: duševni bolnik, pijanec razsaja; vpili so in razsajali vso noč; razsaja kot obseden 2. ekspr. nastopati, pojavljati se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta razsaja; vihar je silovito razsajal / letos razsaja gripa; takrat so razsajale koze razsajajóč -a -e: miriti razsajajočega človeka; razsajajoča bolezen ♪
  2.      razsájati 2 -am nedov. (á) saditi, posajati na več mest: razsajati sadike, solato ♪
  3.      razsájanje  -a s (á) glagolnik od razsajati1: vpitja in razsajanja ne more prenašati / dolgotrajno razsajanje viharja / razsajanje bolezni ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA