Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
razpraviti (1)
- razpráviti -im dov. (á ȃ) star. sleči: razpraviti otroka; hitro se je razpravil in legel razprávljen -a -o: vsi so bili že razpravljeni, ko je nekdo potrkal ♪