Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

razpraviti (1)



  1.      razpráviti  -im dov.) star. sleči: razpraviti otroka; hitro se je razpravil in legel razprávljen -a -o: vsi so bili že razpravljeni, ko je nekdo potrkal




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA