Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

razlaga (76-100)


  1.      marksístično-leninístičen  -čna -o prid. (í-í) nanašajoč se na marksizem-leninizem: marksistično-leninistična metoda; marksistično-leninistično razlaganje pojavov / marksistično-leninistični nauk ♪
  2.      materialízem  -zma m (ȋ) 1. filozofska smer, ki izhaja iz nauka o primarnosti materije: pristaš materializma; razvoj materializma; materializem in idealizem 2. nav. slabš. prizadevanje zlasti za gmotne koristi in materialne dobrine: materializem ga je delal egoističnega; dobro je poznal njegov materializem ◊ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih zakonitostih razvoja narave, družbe in mišljenja; historični ali zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; vulgarni materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga družbene zakonitosti in mišljenje po analogiji z naravnimi zakoni; ped. didaktični materializem poudarjanje posredovanja učne snovi na račun razvijanja duševnih sposobnosti učencev ♪
  3.      mehanicízem  -zma m (ȋ) 1. filoz. nauk, ki razlaga vse pojave v naravi, družbi z zakoni mehanike: mehanicizem enači človeka in stroj 2. knjiž. togo, razumsko poenostavljeno prenašanje zakonitosti, metode določenega področja na kako drugo, višje področje: mehanicizem je ustvarjalnemu duhu tuj ♪
  4.      meháničen  -čna -o prid. (á) 1. ki poteka brez sodelovanja volje, zavesti: kmalu se je delu tako privadil, da so postali njegovi gibi čisto mehanični; mehanično ponavljanje // ki ne temelji na vsebini: mehanično prenašanje zakonov biologije na področje umetnosti / samostalnikom, ki poimenujejo stvari, določamo spol po mehaničnem načelu po končnici; mehanično razumevanje partijskih navodil je škodljivo in nemarksistično 2. povzročen, nastal s pritiskom, gibanjem: mehanični dražljaji / mehanično čiščenje obleke z drgnjenjem, krtačenjem, praskanjem / mehanične poškodbe poškodbe zaradi udarca, vboda, padca; mehanična zaščita zaščita pred udarci, vbodi, padci 3. teh. ki deluje samo ob uporabi sile mišic ali stroja: dleto, klešče, nož in druge mehanične priprave / mehanični globinomer // ki deluje na osnovi prenašanja gibalne, zaviralne sile z vzvodi, drogovi, vzmetmi: mehanične priprave / mehanični brzinomer; mehanična lopata priprava z žico, ki jo v eno smer vleče elektromotor, za premeščanje, spravljanje sipkega materiala na kup; mehanična roka priprava, ki opravlja podobna dela kot roka; mehanične statve strojne statve; mehanična stiskalnica; mehanična tehnologija mehanska tehnologija; mehanična zavora 4. v zvezi mehanični servis, mehanična delavnica servis, delavnica, v kateri se popravljajo ali izdelujejo stroji, tehnične priprave: poleg nove bencinske črpalke so odprli tudi mehanični servis; vajenec v mehanični delavnici 5. raba peša nanašajoč se na gibanje in mirovanje teles ter na sile, ki to povzročajo; mehanski: trdnost, prožnost in druge mehanične lastnosti ◊ filoz. mehanični materializem filozofska smer v 19. stoletju, ki razlaga svet z zakoni mehanike; med. mehanična kontracepcija kontracepcija, pri kateri se uporabljajo sredstva, ki zadržujejo spermije; muz. mehanični instrument instrument, pri katerem nadomešča izvajalca poseben mehanizem; ped. mehanično učenje učenje brez razumevanja snovi; učenje, pri katerem se snov tako obvlada, da se lahko odgovarja brez razmišljanja, sklepanja mehánično prisl.: mehanično odgovarjati, ponavljati; roke so mehanično opravljale svoje delo, misli pa so hodile svoja pota; živali so pobili mehanično ali električno; mehanično trdna snov ♪
  5.      mehanístičen  -čna -o prid. (í) mehanicističen: mehanistični nauk, nazor; to je mehanistična razlaga evolucije ◊ filoz. mehanistični materializem mehanični materializem mehanístično prisl.: skladnosti med podobo in predmetom ni pojmoval mehanistično ♪
  6.      mesianízem  -zma m (ȋ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesianizem; mistični, utopični mesianizem / slovanski mesianizem / mesianizem trpljenja ♪
  7.      mistagóg  -a m (ọ̑) v nekaterih orientalskih in antičnih religijah svečenik, ki uvaja novince v tajne verske obrede: mistagog je razlagal nadnaravna znamenja; pren., slabš. literarni mistagogi ♪
  8.      mítičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mit: mitične osebe; odstraniti mitične primesi iz zgodovinskih virov mítično prisl.: mitično razlagati pojave ♪
  9.      mnemotéhničen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na mnemotehniko: glasba je odlično mnemotehnično sredstvo / ta razlaga ima le mnemotehničen pomen ♪
  10.      množênje  -a s (é) glagolnik od množiti: a) razlagati množenje; množenje enic, potenc; znak za množenje / okrajšano množenje hitrejše množenje, pri katerem se množi samo s približno vrednostjo množitelja b) množenje premoženja ♪
  11.      monadologíja  -e ž (ȋ) filoz. nauk, ki razlaga svet z monadami: Leibnizova monadologija ♪
  12.      monetáren  -rna -o prid. (ȃ) ekon. denaren: monetarna stabilnost / monetarni sistem; monetarna politika; monetarna reforma / Mednarodni monetarni sklad mednarodna organizacija, ki skrbi za denarna vprašanja članic in za mednarodni denarni sistem; monetarna teorija teorija, ki razlaga denar in njegovo vlogo v narodnem gospodarstvu ♪
  13.      nájdenje  -a s (ā) glagolnik od najti; najdba: najdenje ukradene umetnine / najdenje pravilne rešitve / najdenje lastnega jaza // knjiž. ugotovitev, odkritje: razlagati človeško psiho, njene blodnje in najdenja ♪
  14.      nalíka  -e ž (ȋ) knjiž. podobnost, sorodnost: gre za naliko med starostjo in zimo; ugotovil je nalike v motivih obeh komedij / razlagati kaj po naliki z zakoni matematike / vihar je nalika teh njegovih čustev prispodoba ◊ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu; analogija ♪
  15.      nasílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki v odnosu do koga uporablja silo, pritisk za uresničevanje svoje volje, zahteve: nasilen človek; kadar je pijan, je zelo nasilen; nasilno, teroristično gibanje / biti nasilen do žensk / človek nasilne narave // ki se uresničuje z uporabo sile, pritiska: nasilna kolektivizacija; nasilno dejanje, ravnanje; nasilno potujčevanje / nasilna sprememba družbene ureditve 2. nav. ekspr. ki ni v skladu z bistvenimi, resničnimi značilnostmi, zakonitostmi česa: nasilni posegi v knjižni jezik / taka razlaga je očitno nasilna ● publ. umreti nasilne smrti umreti zaradi (posledic) nasilnega dejanja, uboja; ekspr. morje je postajalo vse bolj nasilno razburkano, nemirno ◊ les. biološko nasilno drevo drevo, ki raste, se širi na škodo drugih dreves nasílno prisl.: nasilno odpeljati, odvzeti; nasilno odpreti vrata s silo, na neustrezen način ♪
  16.      navelíčati se  -am se dov. (ȋ) 1. prenehati imeti, občutiti kot zanimivo a) osebo: take družbe se je kmalu naveličal; vsi so se ga že naveličali / ekspr.: naveličala se je svojega fanta ne ljubi ga več; se te žena še ni naveličala b) stvar, predmet: naveličala se je čevljev z visokimi petami; te obleke ne maram več, ker sem se je naveličal / jabolk, mesa se je že naveličal c) lastnost, značilnost: takšne lepote se človek ne naveliča / naveličal sem se njene dobrote, trme 2. z nedoločnikom ali glagolskim samostalnikom izraža odpor osebka, da se dejanje nadaljuje: naveličati se čakanja, dela, vožnje; otroci so se že naveličali igre; naveličal se je odgovarjati strankam, poslušati radio / naveličal se je življenja v mestu / naveličal se je, da bi vsak dan razlagal isto stvar / brala je, dokler se ni naveličala dokler je hotela, želela navelíčan -a -o 1. deležnik od naveličati se: naveličan sem čakanja; so že naveličani dela; naveličan sem tega enoličnega življenja 2. nav. ekspr. ki je brez volje, zanimanja: naveličan človek; tako naveličane ženske še nisem srečal; fant je do grla naveličan / vanj so strmeli sami naveličani obrazi / spregovoril je z naveličanim glasom ♪
  17.      navsezádnje  prisl. (ȃ) ekspr. 1. nazadnje: po dolgem omahovanju se je navsezadnje odločil; tako dolgo ji je razlagal, da je navsezadnje razumela / zapravil je denar in navsezadnje še hišo / kar je storil, navsezadnje ni nič slabega / v medmetni rabi navsezadnje, kaj mi je mar za ljudi izraža malomarno zavrnitev 2. izraža omejevanje: navsezadnje tudi on ni brez napak; upoštevati je treba politične, gospodarske in navsezadnje tudi kulturne razmere ● ekspr. navsezadnje bo že povsod videl strahove izraža omalovaževanje ♪
  18.      nazóren  -rna -o prid., nazórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki vsebuje elemente, ki povečujejo dojemljivost, razumljivost: navesti nazoren primer za svojo trditev; nazorna razlaga; nazorno izražanje, podajanje, pripovedovanje / da bi bil bolj nazoren, si je pomagal s kretnjami ♦ šol. nazorni pouk pouk, pri katerem se učencem stvarno, jasno prikažejo stvari, ki se obravnavajo 2. s čuti zaznaven, resničen, stvaren: nazorna predstava o čem; to je nazorna slika o razvojnih težnjah tovarne / nazorno mišljenje nazórno prisl.: nazorno govoriti o čem; razstava nazorno kaže rast tovarne; nazorno si predstavljati stvari; nazorno izražene misli ♪
  19.      nèdialéktičen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni dialektičen: nedialektična razlaga pojava / nedialektično mišljenje; nedialektično pojmovanje jezika nèdialéktično prisl.: nedialektično obravnavati, presojati ♪
  20.      nèmaterialístičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni materialističen: nematerialistične ideje, razlage nèmaterialístično prisl.: nematerialistično razlagati ♪
  21.      nèopáznost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neopaznega: zaradi neopaznosti posmeha si je njegove besede napačno razlagal ♪
  22.      nèpojmljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž. nerazumljiv: nepojmljiv pojav; nepojmljiva razlaga / njegova trditev je nepojmljiva / ekspr. dela z nepojmljivim zanosom nèpojmljívo prisl.: bila je nepojmljivo vznemirjena in zbegana ♪
  23.      nèpóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑ ȅ-ọ́) ki mu nekoliko manjka do polnosti: nepoln sod / nav. ekspr.: na službo je čakal nepolnih šest mesecev; v nepolnih treh urah so prišli na vrh / nepolna razlaga pomena ♦ jur. nepolni delovni čas delovni čas, ki traja manj kot 42 ur na teden ♪
  24.      nèposvečèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo ● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen ♪
  25.      nèpravílen  -lna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni pravilen: nepravilen nos; imeti nepravilen obraz / nepravilna drža, rast; nepravilna oblika česa; nepravilna prehrana / nepravilno utripanje srca neenakomerno / saditi v nepravilnih razdaljah neenakih / nepravilen postopek; nepravilno poslovanje, ravnanje // evfem. napačen, zmoten: nepravilni rezultati, zaključki; dati nepravilne informacije / nepravilni podatki ◊ lingv. nepravilni glagoli glagoli, ki nimajo sistemske spregatve; lov. nepravilni deseterak deseterak, ki ima na enem rogu pet, na drugem pa manj odrastkov nèpravílno prisl.: nepravilno razlagati določbe; nepravilno ocenjeno delo; sam.: vsi so videli v tem nekaj nepravilnega ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA