Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

razkralj (2)

1.      ràzkrálj  -a m (ȁ-á) knjiž. kdor ni več kralj ♪
2.      ràz...  predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje stanja osebe, ki je bila v kakem stanju, poklicu, funkciji, pa ni več; nekdanji, bivši: razjezuit, razkralj ♪