Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

razgovor (2-26)



  1.      razgóvoren  -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razgovor: zanimiva razgovorna tema ∙ razgovorni jezik pogovorni jezikped. razgovorna metoda metoda, pri kateri učenci pridobivajo nova spoznanja v pogovoru z učiteljem
  2.      razgovóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. zgovoren: razgovoren človek; je zelo prijetna in razgovorna
  3.      razgovoríti se  -ím se dov., razgovóril se; nam. razgovôrit se in razgovorít se ( í) začeti dosti in sproščeno govoriti: sopotnika sta se razgovorila; razgovorili so se o zemlji in letini; preveč, na široko se razgovoriti / kar brez strahu se razgovorite povejte, kar želite // knjiž. pogovoriti se: veliko stvari je, o katerih bi se rad razgovoril s teboj razgovoríti knjiž. povzročiti, da kdo začne dosti in sproščeno govoriti: dobro vino je družbo razgovorilo
  4.      porazgovoríti se  -ím se dov., porazgovóril se; nam. porazgovôrit se in porazgovorít se ( í) pogovoriti se: o tem bi se rad porazgovoril s teboj; preden se odločiš, se porazgovori z njo / pri kosilu se bomo nekoliko porazgovorili
  5.      brezkônčnost  -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost
  6.      brezplódnost  -i ž (ọ̄) značilnost brezplodnega: brezplodnost razgovorov / znanstvena brezplodnost
  7.      debáta  -e ž () izmenjava mnenj, navadno v razgovoru, razpravljanje: sprožiti, začeti debato; poseči v debato; vnela se je burna debata; ostra, živahna, žolčna debata ∙ ekspr. njegova umetnost je izven vsake debate nesporno dobra; ekspr. tako bo, kot pravim, in konec debate nočem, ne dovolim, da bi še govorili o stvari
  8.      debatírati  -am nedov. () izmenjavati mnenja, navadno v razgovoru, razpravljati: debatirati o literaturi; vneto sta nekaj debatirala; z njim se ne da debatirati ∙ ekspr. o vrednosti drame bi se dalo debatirati vprašanje vrednosti drame še ni razčiščeno; drama (najbrž, verjetno) ni dobra
  9.      diskusíja  tudi diskúsija -e ž (; ú) izmenjava mnenj o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru; razprava, razpravljanje: poročilo je sprožilo živahno diskusijo; začeti diskusijo; poseči v diskusijo; sodelovati v diskusiji; ideološka, politična diskusija / dati osnutek zakona v javno diskusijo; diskusija v časopisju o letošnjem gledališkem programu / pog. kako se bo tak organ imenoval, je stvar diskusije imenoval se bo, kakor se bomo dogovoriliekspr. stvar je izven diskusije jasna; rešena
  10.      diskutírati  -am nedov. () izmenjavati mnenja o kaki pomembnejši stvari, navadno v razgovoru, razpravljati: odgovor je jasen in o tem ni treba več diskutirati; na sestanku so diskutirali o delu organizacije; živahno diskutirati / publ. o vsem tem se javno diskutira govori, piše
  11.      dopúščati  -am nedov. (ú) 1. ne preprečevati, ne braniti, da se kaj zgodi, godi: oče nam je dopuščal, da smo se igrali po mili volji / o tem ne dopuščam razgovora; ne, kot predsednik tega nikakor ne dopuščam ne dovolim / bolečine mu niso dopuščale, da bi sedel; vstal bom, če mi bodo dopuščale moči če bom mogel 2. priznavati za možno: dopuščam, da je moje mnenje zmotno / dopuščam možnost, da si le bil na sestanku / pravilo dopušča izjeme; enačba dopušča dve rešitvi ● ekspr. njegova izjava ne dopušča niti najmanjšega dvoma je neovrgljiva, resnična dopuščajóč -a -e: govoril je jasno in odločno, ne dopuščajoč ugovore
  12.      dotíkati se  -am se nedov. () 1. biti tako blizu česa, da pride do dotika, stika: veje se dotikajo; ne dotikaj se rane; z glavo se je dotikal stropa; pesn. zarja se je dotikala najvišjih vrhov ♦ geom. imeti v skupni točki skupno tangento 2. publ. na kratko, nekoliko govoriti o čem: dotikati se problemov; v živahnem razgovoru se je dotikal najrazličnejših vprašanj / pogovor se je dotikal dnevnih dogodkov 3. redko tikati se, zadevati: odločijo naj tisti, ki se jih to najbolj dotika dotikáje se: tekla je lahkotno, komaj dotikaje se tal dotikajóč se -a -e: ptica leti nizko, skoraj dotikajoč se gladine; dotikajoče se točke
  13.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
  14.      enôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost enotnega: a) ta dogodek je razbil enotnost stranke; boriti se za enotnost; publ. pogovori so potekali v duhu medsebojnega razumevanja in enotnosti / etnična, jezikovna enotnost / bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov b) enotnost kompozicije, geološke strukture c) razgovori so potrdili enotnost pogledov ◊ ekon. načelo proračunske enotnosti načelo, da vsi dohodki proračuna krijejo vse njegove izdatke; lit. enotnost kraja, časa in dejanja značilnost (francoske) klasicistične dramaturgije, da je v dramskem delu en sam prostor, čas štiriindvajsetih ur in dogajanje brez epizod; ped. enotnost šolskega sistema značilnost šolskega sistema, ki ima eno samo možnost šolanja; polit. načelo enotnosti oblasti načelo, po katerem je nosilec oblasti ljudstvo, ki to oblast uveljavlja po predstavniških organih; soc. enotnost nasprotij, protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
  15.      frfràv  -áva -o prid. ( á) ekspr. površen, lahkomiseln: frfravo dekle / frfrav razgovor
  16.      funkcionár  -ja m (á) kdor opravlja kako funkcijo: voliti funkcionarje; posvetovati se s sindikalnimi funkcionarji; partijski, politični funkcionarji; razgovor z visokimi vladnimi funkcionarji
  17.      gobezdàv  -áva -o prid. ( á) pog., slabš. ki (rad) veliko, predrzno govori: gobezdav bahač; bil je gobezdav in objesten / že pri prvem razgovoru je bil piker in gobezdav
  18.      govorílen  -lna -o prid. () ki se uporablja za govor, govorjenje: govorilni organi; govorilne mišice ◊ ptt naglavna govorilna garnitura; šol. govorilna ura čas, določen za učiteljeve razgovore s starši; teh. govorilna cev cev za prenašanje govora iz enega prostora v drugega, zlasti na ladjah, letalih
  19.      govorílnica  -e ž () soba za razgovore z obiskovalci: dobil je obisk in je odšel v govorilnico; govorilnica v dijaškem domu / telefonska govorilnica tesen, zaprt prostor za telefoniranje
  20.      hevrístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hevristiko: hevristični princip / hipoteza ima hevrističen pomen ♦ ped. hevristični razgovor metoda razgovora, ki navaja učence k samostojnemu pridobivanju novih spoznanj
  21.      hvaléžen  -žna -o prid., hvaléžnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki se zaveda vrednosti izkazane dobrote in to tudi pokaže: hvaležen človek; hvaležen je svojim staršem in učiteljem; biti hvaležen za pomoč, za opozorilo; globoko, iskreno hvaležen; zelo sem ti hvaležen; vznes. hvaležen ti bom do groba, do smrti; iz srca, od srca hvaležen / hvaležno srce / pes je zvesta in hvaležna žival / izkazati, pokazati se hvaležnega 2. ki vsebuje, izraža hvalo, zahvalo: hvaležen nasmeh, pogled; hvaležne besede / vznes. ohraniti koga v hvaležnem spominu 3. ki zagotavlja zadovoljstvo, uspeh, korist: to je zelo hvaležna barva za otroške obleke; hvaležno blago / hvaležna naloga; hvaležna snov za razgovor; lotil se je hvaležnega dela hvaléžno prisl.: hvaležno pogledati; hvaležno sprejeti dar, nasvet; ob slovesu mu je hvaležno stisnil roko / v osmrtnicah cvetje hvaležno odklanjamo
  22.      katehétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na katehete ali katehetiko: domača književnost v tej dobi ni presegla katehetskih potreb / katehetsko društvo ♦ ped. katehetski razgovor razgovor v obliki vnaprej določenih vprašanj in odgovorov
  23.      mèdvérski  -a -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na več veroizpovedi, ver: medverski razgovori / medverska organizacija, šola
  24.      molčéčnik  -a [č] m (ẹ̑) ekspr. molčeč človek: molčečnik se je razgovoril / od tega molčečnika ne boš ničesar izvedel
  25.      nèoficiálen  -lna -o prid. (-) publ. neuraden: neoficialni del sprejema / nekaj časa je bil tudi neoficialni dramaturg v gledališču / neoficialen razgovor

   1 2 27  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA