Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
razglas (193) 
- razglàs -ása m (ȁ á) 1. glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglas rezultatov 2. uradno sporočilo javnosti: napisati, objaviti, prebrati razglas; razglas o obveznem cepljenju / uradni razglas // list s takim sporočilom: raznašati, razobesiti razglase ♪
- razglásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razglas ali razglašanje: ljudje so stali okrog razglasnega odra // v zvezi razglasna deska deska, navadno v veži stavb, na katero se pritrjujejo obvestila, objave: pribiti obvestilo na razglasno desko ♪
- razglasítev -tve ž (ȋ) glagolnik od razglasiti, sporočiti: slovesna razglasitev rezultatov / razglasitev splošne stavke / razglasitev zakona / uradna razglasitev dokumenta za neveljavnega ♪
- razglasíti -ím dov., razglásil (ȋ í) narediti, da glasbilo ni (več) uglašeno: razglasiti klavir; glasbilo se je med prevozom razglasilo razglašèn -êna -o: razglašen klavir ∙ žarg., muz. zbor je razglašen ne poje, ne igra usklajeno, ubrano; knjiž. razglašeno tiktakanje ure neskladno, neubrano; prisl.: razglašeno igrati ♪
- razglasíti -ím, tudi razglasíti in razglásiti -im dov., razglásil (ȋ í; ȋ á) 1. uradno sporočiti javnosti: razglasiti izid volitev; razglasiti rezultate; razglasiti sodbo; na koncu delovne akcije so razglasili udarnike; po radiu so razglasili, da bo cesta zaradi popravil zaprta / javno razglasiti // ekspr. povedati, sporočiti veliko ljudem: novico je takoj razglasil; povsod je razglasila, da se bo poročila 2. uradno sporočiti javnosti, da kaj začne a) obstajati, potekati: razglasiti republiko / razglasiti mobilizacijo; v vsej državi so razglasili
vojno stanje; razglasiti stavko b) veljati: razglasiti ustavo, zakon // v zvezi z za uradno sporočiti javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglasili so ga za častnega doktorja ljubljanske univerze; razglasiti za kralja; razglasil se je za predsednika / razglasiti območje za narodni park 3. uradno priznati določeno dejstvo, ugotovitev: dal je razglasiti, da je njegov sin mrtev / razglasiti za neprištevnega, polnoletnega 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: kritiki so film razglasili za pornografski; razglasiti imenovanje za neveljavno; izraz so razglasili za germanizem; razglasiti koga za goljufa; javno razglasiti trditev za neresnično 5. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je pred cerkvijo razglasil nove predpise 6. zastar. objaviti: pesmi je razglasil nekaj let pred svojo smrtjo ◊ jur. razglasiti za mrtvega razglasiti, da pogrešana oseba velja pravno za mrtvo; rel. razglasiti za dogmo; razglasiti za svetnika razglašèn -êna -o tudi razglášen -a -o 1. deležnik od razglasiti: bila je razglašena za najboljšo športnico leta 2. knjiž. znan, slaven: igrati delo najbolj razglašenega sodobnega dramatika 3. knjiž. razvpit: v mladosti je bil razglašen ženskar / razglašeno zabavišče ♪
- razglásje -a s (ȃ) knjiž. neskladje, nasprotje: razglasje med idealom in resničnostjo / med njima je prišlo do razglasja / to je v razglasju z mojimi načeli to ni v skladu ● knjiž. čutiti v sebi močno razglasje razdvojenost, razklanost; zastar. pogovor se je končal z neprijetnim razglasjem prepirom, sporom ♪
- razglašálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. glasnik, oznanjevalec: razglašalec novih idej ♪
- razglášanje -a s (á) glagolnik od razglašati: prepovedati razglašanje novice ♪
- razglášati -am nedov. (á) 1. uradno sporočati javnosti: razglašati rezultate glasovanja; razglašati po radiu, v časopisu / kresovi so razglašali nevarnost; sirene razglašajo alarm / napis razglaša, da je cesta zaprta opozarja // ekspr. razširjati, učiti: razglašati nove ideje; ne razglašaj krivih naukov // ekspr. pripovedovati, sporočati veliko ljudem: ne razglašaj svojih težav; povsod je razglašal, da se bo poročil; razglašala je, kar bi moralo ostati skrivnost / ne razglašajte vsem, kaj se je zgodilo / pesmi bodo razglašale tvojo lepoto 2. uradno sporočati javnosti, da kaj začne a) obstajati,
potekati: razglašati splošno mobilizacijo b) veljati: razglašati ustavo // v zvezi z za uradno sporočati javnosti, da ima kdo določen položaj, naziv: razglašati za predsednika republike, za vladarja 3. uradno priznavati določeno dejstvo, ugotovitev: po določenem času razglašajo pogrešane za mrtve / razglašati dokumente za neveljavne; razglašati trditev za neresnično 4. z oslabljenim pomenom, v zvezi z za izraža omejevanje lastnosti, značilnosti na navedbo koga: nekatere ljudi so razglašali za manjvredne; ne razglašaj me za lažnivca; vsega ne smeš razglašati za napako; začeli so se razglašati za Slovence 5. nekdaj javno prebirati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je razglašal, kdaj in kje bo semenj
6. zastar. objavljati: kritike je razglašal v različnih časopisih razglášati se star. slišati se: zvonjenje se je razglašalo po vsej dolini razglášan -a -o: pogosto razglašana obvestila ♪
- razglašênje -a s (é) glagolnik od razglasiti, sporočiti: razglašenje republike ◊ rel. razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja ♪
- razglašênost -i ž (é) lastnost, značilnost razglašênega: razglašenost klavirja / knjiž. razglašenost mnenj neskladnost, neenotnost / knjiž., redko v sebi je čutil močno razglašenost razdvojenost, razklanost ♪
- razglaševálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. knjiž. glasnik, oznanjevalec: razglaševalec naprednih načel 2. nekdaj kdor javno prebira, razglaša, navadno mestne, občinske uredbe: mestni razglaševalec ♪
- razglaševáti -újem nedov. (á ȗ) razglašati: razglaševati sodbo / ne razglašuj lažnih novic / birič je razglaševal uredbe pred mestno hišo ♪
- afišírati -am dov. in nedov. (ȋ) redko pritrditi, izobesiti lepak: razglas so afiširali po vseh postajah ♪
- anulácija -e ž (á) knjiž. razglasitev za neveljavno; razveljavitev, uničenje: anulacija čekov, dogovora ♪
- anulírati -am dov. in nedov. (ȋ) razglasiti za neveljavno; razveljaviti, uničiti: anulirati dogovor, odlok, pogodbo anulíran -a -o: anuliran ček ♪
- atlántski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Atlantik: atlantska flora; atlantsko podnebje ◊ bot. atlantska cedra; meteor. atlantska fronta; polit. Atlantski pakt vojaška zveza nekaterih zahodnoevropskih držav in Združenih držav Amerike po drugi svetovni vojni; Atlantska listina razglas predsednikov Združenih držav Amerike in Velike Britanije iz leta 1941 o načelih povojne ureditve sveta ♪
- barét -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret ♪
- bingljánje -a s (ȃ) glagolnik od bingljati: bingljanje z nogami / razglašeno bingljanje zvonca ♪
- bóbnar -ja m (ọ̑) kdor udarja, igra (na) boben: bobnarji bobnajo; bobnar v železničarski godbi / pred četo brambovcev je korakal bobnar / mestni bobnar je razglašal ukaze ♪
- bóbnati -am nedov. (ọ̑) 1. udarjati, igrati (na) boben: bobnar bobna; preh. bobnati koračnico // z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove: dež bobna na šipe, po pločevinasti strehi; bobnati s prsti po mizi 2. preh., star. ob bobnanju naznanjati: birič je bobnal, da bo popoldne dražba // slabš. vsepovsod razglašati: bobnala je novico po vsej vasi bobnajóč -a -e: bobnajoči bobnarji; knjiž. bobnajoči (topniški) ogenj bobneči ♪
- bogotájec -jca m (ȃ) star. brezbožnik: razglašal se je za bogotajca ♪
- bójda prisl. (ọ̑) star. baje: grad je bojda sezidal neki plemič / ekspr. razglašali so tri bojda nedotakljiva načela ♪
- bojkót -a m (ọ̑) zavrnitev ali prekinitev zvez, zlasti trgovskih: napovedali so bojkot tujemu blagu; organizirati bojkot proti podjetju; razglasili so gospodarski bojkot sovražnika; ekonomski bojkot; organiziran bojkot / družabni bojkot izključitev iz družbe ♪
- bónus -a m (ọ̑) ekon. dodatni del dobička delniške družbe, ki ga dobi delničar na posamezno zlasti prednostno delnico: razglasiti bonus ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 
