Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

razgibati (36)

1.      razgíbati ¹ -am in -ljem dov. (ȋ) 1. z gibanjem, premikanjem narediti kaj bolj gibljivo, bolj prožno: razgibati hrbet, telo; s hojo, telovadbo razgibati; šel je na sprehod, da bi se nekoliko razgibal; razgibati si odrevenele prste 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja; razmajati: lahen veter je razgibal listje, veje // povzročiti, narediti, da kaj začne valovati, se gibati: burja razgiba morsko gladino / krik je razgibal množico; ob eksploziji so se ljudje razgibali 3. spraviti v živahnejšo dejavnost: društvo je vaščane razgibalo; razgibati mladino; duševno, notranje razgibati / knjiga je razgibala otrokovo domišljijo // povzročiti, da kaj živahneje poteka: režiser bi moral filmsko dogajanje razgibati; ta učitelj zna razgibati pouk; s šalami in petjem razgibati prireditev // povzročiti, da kaj poteka v večjem obsegu, intenzivneje: delo organizacije bo treba razgibati; razgibati delovanje društva; razgibati turistično dejavnost / razgibati gospodarsko rast 4. nav. ekspr. povzročiti, da kdo postane bolj sproščen, živahen: dogodek je bolnika poživil in razgibal / vino nam je razgibalo kri / mesto bo treba nekoliko razgibati 5. narediti kaj bolj pestro, zanimivo: razgibati poglavje z dialogi / arhitekt je z različnimi elementi razgibal pročelje hiše razgíban -a -o 1. deležnik od razgibati: razgiban pogovor; razgiban promet; dobro razgibani prsti; ritem skladbe je razgiban; razgibane barve; opazovati razgibano gručo 2. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: razgibano leto, življenje / ta dežela ima razgibano zgodovino ● to je zelo razgiban človek poln sil, živahen; knjiž. razgibana pokrajina gričevnata, hribovita; prisl.: razgibano živeti ♦ muz. razgibano označba za hitrost izvajanja mosso ♪
2.      razgíbati ² -am in -ljem nedov. (ȋ) star. razgrinjati, razprostirati: razgibati prt / čebela razgiba krila ♪
3.      aktivírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. spraviti v dejavnost, napraviti aktivno: padalec je aktiviral še rezervno padalo; aktivirati raketo / aktivirati denarna sredstva ♦ kem. aktivirati snov spraviti jo v stanje, v katerem je sposobna kemično reagirati; voj. s strelom aktivirati mino pripraviti jo do eksplozije // spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivirati mladino, množice / ti dogodki so aktivirali njegovo voljo 2. sprejeti v redno delovno razmerje: aktivirati oficirja; dal se je spet aktivirati ♪
4.      aktivizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti v živahnejšo dejavnost, razgibati: aktivizirati kolektiv, delovne množice; aktivizirati učence pri pouku / aktivizirati proizvodne kapacitete ♪
5.      animírati  -am dov. in nedov. (ȋ) navdušiti, spodbuditi, razgibati: ta igralec zna animirati občinstvo; animiral jih je za petdnevni izlet po Jugoslaviji ♦ gled. animirati lutko premikati jo in s tem ustvariti videz, da je živa animíran -a -o: pri predstavi so bile lutke slabo animirane; animirani film risani ali lutkovni ♪
6.      dinamizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti kaj dinamično, razgibati: angažirati in dinamizirati javnost / pesnik dinamizira besede, ker odkriva v njih nove pomenske možnosti ♪
7.      preduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti preduhóvljen -a -o: njena preduhovljena plemenita pojava ♪
8.      pregíbati ² -am in -ljem dov. (ȋ) razgibati: treba ga bo pregibati, ker je len; otrok je nemiren, zato naj se malo pregiba ♪
9.      pregoníti  -gónim dov. (ȋ ọ́) 1. z gonjenjem, podenjem a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so pregonili ves gozd ◊ vet. ponovno se začeti goniti, ker ni prišlo do oploditve ♪
10.      prehodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) hodeč opraviti določeno pot: danes smo prehodili osem kilometrov; veliko smo že prehodili / lovil je sapo, kot da je prehodil dolgo pot // hodeč priti z enega konca česa na drugega: večkrat je prehodil sobo; prehodil je travnik in prišel do gozda / prehodil je ves vrt, pa ni našel izgubljenih ključev; prehodila je dvorišče podolgem in počez; pren. gospodarstvo mora prehoditi težko pot do stabilizacije ● ekspr. prehodil je ves svet, pa tako lepega mesta še ni videl prepotoval; pog. prehoditi bolezen preboleti jo, ne da bi ležal; ekspr. ure in ure sta prehodila, ne da bi spregovorila besedo hodeč prebila, preživela prehodíti se nav. ekspr. s hojo se razgibati: z vami bom šla kos poti, da se malo prehodim; bolnik se je vsak dan malo prehodil / konje je gonil na travnik, da so se prehodili prehodívši zastar.: prehodivši nekaj korakov, se je ustavil prehójen -a -o: ozreti se na prehojeno pot; ta pot ni bila še nikoli prehojena; vse dvorišče je prehojeno in poteptano ♪
11.      premígati  -am dov. (ȋ) ekspr. razgibati: premigati komu roke in noge; rad bi se malo premigal; premigati si ude ♪
12.      pretelováditi  -im dov. (á ȃ) 1. (s telovadbo) razgibati: pretelovaditi telo; vstal je in se pretelovadil 2. ekspr. z napornim gibanjem priti: komaj smo pretelovadili na skalno polico; pretelovaditi se skozi luknjo v stropu; pren. on se bo že pretelovadil skozi vse nerodne situacije ● žarg. pretelovaditi prvo in drugo vajo narediti, opraviti ♪
13.      razgíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od razgibati¹: vaje za razgibanje telesa / razgibanje politične dejavnosti ♪
14.      razgúgati  -am tudi -ljem dov. (ū) ekspr. 1. razgibati: razgugati telo; kar sede se je razgugal / težko ga je bilo razgugati, ker je bil zelo plašen 2. razmajati: razgugati stol razgúgan -a -o: razgugana miza ♪
15.      razhodíti  -hódim dov. (ȋ ọ́) 1. s hojo, hojenjem poteptati, steptati: razhoditi sneg / razhoditi pot ∙ redko otroci so razhodili blato po vsej hiši raznesli 2. s hojo, rabo razširiti: pretesne čevlje bo treba razhoditi // s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: razhoditi pete pri čevljih / ljudje so travo popolnoma razhodili razhodíti se s hojo, hojenjem se razgibati: razhoditi se po dolgi vožnji; šel je na sprehod, da bi se razhodil; razhoditi (si) noge razhójen -a -o: razhojeni čevlji; blatna razhojena pot; razhojena tla; žito je razhojeno ♪
16.      razkuríti  in razkúriti -im dov. (ȋ ú) 1. močno razgreti: razkuriti peč 2. ekspr. razvneti, razgibati: glasba je razkurila plesalce // zelo razjeziti, razdražiti: kdo te je tako razkuril; ob njegovih besedah se je še bolj razkuril razkúrjen -a -o: kaj si tako razkurjen; razkurjena peč ♪
17.      razlétati se ² -am se dov., tudi razletájte se; tudi razletála se (ẹ́) pog. s tekanjem se razgibati: otroci so se razletali ♪
18.      razmáhati  -am, in razmáhati tudi razmaháti -am dov. (á; á á á) redko z mahanjem razgibati: ptič je razmahal peruti in zletel ♪
19.      razmajáti  -májem tudi razmájati -em tudi -am dov., razmájaj razmájajte tudi razmajájte; razmajál tudi razmájal (á á; á; ā) 1. povzročiti, narediti, da kaj ni več trdno, stabilno: razmajati mizo, stol; razmajati zob / razmajati vijak / potres je razmajal hišo; vlaki so razmajali most; eksplozija je razmajala stene bunkerja; stopnice so se razmajale; pren., ekspr. dolgovi so razmajali njihovo gospodarstvo; stari družbeni red se je razmajal 2. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega začne premikati sem in tja: močen veter je razmajal veje 3. ekspr. razgibati: razmajati odrevenele prste; vstal je, da bi se razmajal; razmajati si roke ● ekspr. pijača jim je razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; ekspr. zgodaj zjutraj so se razmajali zvonovi so začeli zvoniti razmaján tudi razmájan -a -o: star, razmajan stol; razmajan voz; razmajani zobje; razmajana disciplina; njeno zdravje je razmajano ♪
20.      razmígati  -am dov. (ȋ) ekspr. 1. razgibati: razmigati roke; pri telovadbi smo se pošteno razmigali / skušal ga je razmigati, da bi povedal kaj o sebi 2. razmajati: burja je razmigala stebre ♪
21.      razplávati se  -am se dov. (ȃ) s plavanjem se razgibati: razplavati se pred tekmovanjem ♪
22.      razvihráti  -ám dov. (á ȃ) ekspr. povzročiti, da se kaj pojavi v visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: razvihrati boj / vse so razvihrali v nori ples // zelo razvneti, razgibati: uprizoritev je razvihrala mladino / taki prizori so mu razvihrali čustva, domišljijo razvihráti se nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: ponoči se je razvihralo hudo neurje razvihrán -a -o: čustveno življenje teh oseb je razvihrano ♪
23.      spreletéti  -ím tudi izpreletéti -ím dov., sprelêtel tudi izprelêtel (ẹ́ í) nav. ekspr. 1. hitro, za kratek čas se pojaviti po telesu, delu telesa, navadno zaradi slabega telesnega počutja, vznemirjenja: drhtavica, mraz, srh spreleti človeka; mravljinci so ga spreleteli po hrbtu; kurja polt ga je spreletela po vsem telesu; brezoseb.: spreletelo ga je, ko jo je zagledal; spreletelo jo je do kosti, od nog do glave; od strahu ga je mrzlo spreletelo // hitro, za kratek čas se pojaviti sploh: nasmeh mu je spreletel ustnice; rdečica mu je spreletela obraz; v njenih očeh se je nekaj spreletelo // z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: groza, strah ga spreleti; človeka spreleti nemir; čudni občutki so ga spreleteli / spreletela jo je huda slutnja 2. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: spreletela ga je misel, da so ga vsi zapustili; brezoseb. odkrili so me, ga je spreletelo 3. v zvezi spreleteti z očmi, s pogledom nahitro pogledati, pregledati: z očmi je spreletel po dvorani; s pogledom je spreletela po zbranih spreletéti se tudi izpreletéti se leteč se premakniti sem in tja: golobi so se spreleteli nad trgom; zasvetlikalo se je, kakor bi se spreletela kresnička / vrane so se spreletele s travnika v gozd odletele // z letanjem se razgibati: čebele se morajo spreleteti / petelinčka je prijelo, da bi se malo spreletel po dvorišču ● nar. nebo se je spreletelo se je zvedrilo; nar. poletna nevihta se hitro spreleti preide, mine; nar. do večera se bo že spreletelo prenehalo deževati ♪
24.      stelováditi se  -im se dov. (á ȃ) s telovadbo se razgibati: vsako jutro se stelovadi ● s težavo se je stelovadil čez plot se je skobacal ♪
25.      úd  -a m, im. mn. údje in údi (ȗ ū) 1. del človeškega telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: ud se izpahne, zlomi; odrezati oboleli ud; pretegniti, razgibati si ude; dolgi, suhi udje; otrpli, premrli udje; zakrnel ud / spodnji noge, zgornji udje roke ∙ pog., ekspr. cel dan preklada ude po postelji poležava, lenari 2. v zvezi spolni ud zunanje moško spolovilo: spolni ud nabrekne; razkazovanje spolnega uda / moški spolni ud 3. star. član: društvo pridobiva, vpisuje nove ude / častni, dosmrtni ud / biti ud plemiške rodbine ♪

1 26