Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (9.976-10.000)


  1.      nerésec  -sca m (ẹ̄) knjiž. divji merjasec: loviti neresca; tepla sta se kot dva razdražena neresca ♪
  2.      nèresníčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni ♪
  3.      nèrézan  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni rezan, ni razrezan: nerezan les; nerezane kamnite plošče ♪
  4.      nergáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav ♪
  5.      nergáti  -ám nedov. (á ȃ) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas ♪
  6.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  7.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave ♪
  8.      nèrodovíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno ♪
  9.      nêronski  -a -o prid. (ȇ) ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz ♪
  10.      nervírati  -am nedov. (ȋ) pog. razburjati, dražiti: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira ♪
  11.      nervóza  -e ž (ọ̑) velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj napraviti ♪
  12.      nèsalónski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ekspr. neroden, neuglajen, neprimeren: nesalonsko vedenje / nesalonsko izražanje ♪
  13.      nèsimétričen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni simetričen: nesimetričen obraz; nesimetrična oblika; nesimetrične obrvi / nesimetrični liki ♪
  14.      nèskláden  -dna -o prid. (ȅ-á) ki ni skladen: neskladen telesni in duševni razvoj / posamezni deli fasade so neskladni / njune izjave so neskladne / peli so z neskladnimi glasovi neubranimi / neskladna predstava / neskladno družinsko življenje ♪
  15.      nèskládnost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost neskladnega: neskladnost telesnega in duševnega razvoja / odpraviti neskladnost med besedami in dejanji / med ponudbo in povpraševanjem je prišlo do očitne neskladnosti nesorazmerja ♪
  16.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega ♪
  17.      neskônčnokrat  prisl. (ó) ekspr. izraža zelo veliko ponovitev: ne enkrat, neskončnokrat sem to povedal // s primernikom izraža zelo visoko stopnjo: neskončnokrat močnejša svetloba ♪
  18.      neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost ♪
  19.      neslán  -a -o prid. (ȃ ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega ♪
  20.      neslánost  -i ž (ā) slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja ♪
  21.      nèslíšan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki se (še) ni slišal: neslišan klic / dozdaj neslišane besede ∙ star. z neslišano naglico je tekel domov zelo hitro; ekspr. peč se je razgrela do neslišane temperature zelo visoke ♪
  22.      nèslóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost nesložnega: do nemirov je prišlo zaradi nesložnosti / sovražnik je izrabil njihovo nesložnost ♪
  23.      nèslúten  -a -o prid. (ȅ-ū) 1. knjiž. nepričakovan, nepredviden: neslutene težave / razkrivajo se mu neslutena obzorja 2. publ. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nesluteni dosežki znanosti; nesluten napredek, razvoj; imeti neslutene možnosti nèslúteno prisl.: znanosti so nesluteno napredovale; nesluteno daleč ♪
  24.      nèsmísel  -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪
  25.      nèsmótrn  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni smotrn: dojenčkovi gibi so nesmotrni // nenačrten, nepremišljen: nesmotrno gospodarjenje; nesmotrno izkoriščanje gozdov / nesmotrno razpravljanje nèsmótrno prisl.: nesmotrno se gibati; nesmotrno zapravljati čas; sam.: njegovo prizadevanje so ocenili kot nekaj nesmotrnega ♪

   9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001 10.026 10.051 10.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA