Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (8.616-8.640)


  1.      mésec  -a tudi -sca m (ẹ̑) 1. navadno s prilastkom čas tridesetih, enaintridesetih dni, ki se označujejo z vrstilnimi števniki: našteti mesece; navedite mesec in leto dogodka; pomladni, zimski meseci; imena mesecev; prvi, zadnji dan v mesecu; proizvodnja v prvih mesecih letošnjega leta / še isti mesec je umrl; delo bo končano prihodnji mesec; vsak mesec ji pošilja denar; koliko zaslužiš na mesec; ob koncu meseca; bilo je (meseca) aprila; (meseca) novembra, star. novembra meseca je zapadel sneg / pri datiranju 10. tega meseca [t. m.] / koledarski mesec // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: avgust je mesec dopustov / mesec knjige v katerem se posebno skrbi za reklamo, prodajo knjig 2. navadno s števnikom čas tridesetih dni: trije meseci so minili, odkar je odšel / dela bodo trajala še nekaj mesecev; doma je ostal pet mesecev; vrne se čez dva meseca; najeti sobo za tri mesece; star. denar ji vrne ob mesecu čez en mesec; po treh mesecih ga je tožil; pred dobrim mesecem sta bila še skupaj; že mesec dni ga ni že trideset dni; nekaj mesecev pred smrtjo je izvedel resnico; po preteku dveh mesecev; danes mesec čez trideset dni / petnajst mesecev zapora // s števnikom ta čas za označevanje starosti česa: star je osem mesecev; z desetimi meseci je shodil ko je bil star deset mesecev 3. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: raziskovati mesec; poleti na mesec // to nebesno telo glede na osvetljenost: mesec sveti, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetli, pesn. bledi mesec / kadar je mesec, sedi pred hišo kadar sije, sveti mesec / nar.: mladi mesec mlaj; stari mesec zadnji krajec ● poljud. mesec ga nosi je mesečnik; pog. dobiti pet mesecev (zapora) biti obsojen na pet mesecev (zapora); pog. bila je v sedmem mesecu (nosečnosti) bila je noseča več kot šest in manj kot sedem mesecev; ekspr. pogajanja se lahko vlečejo mesece in mesece zelo dolgo ◊ astr. Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; siderski ali zvezdni mesec čas, ki ga porabi Luna, da se spet vrne med iste zvezde; sinodski mesec čas med dvema zaporednima istovrstnima Luninima menama ♪
  2.      mesečínka  -e ž (ȋ) zool. klobučnjak brez polipov, ki razdražen zažari, se zasveti, Pelagia noctiluca: lovke mesečinke ♪
  3.      mesianízem  -zma m (ȋ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesianizem; mistični, utopični mesianizem / slovanski mesianizem / mesianizem trpljenja ♪
  4.      mesíti  in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ȋ ẹ́) 1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost // ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve 2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato ● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo ♪
  5.      mesnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve 2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate 3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline ◊ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa ♪
  6.      mesó  -á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal 3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost // nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo ● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek ◊ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi ♪
  7.      mesojéd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ki se hrani z mesom: volkovi, mačke in druge mesojede živali ◊ bot. mesojeda rastlina rastlina, ki z lepljivimi izločki lovi in s prebavnimi sokovi razkraja majhne žuželke ♪
  8.      méstece  -a [tǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od mesto: a) mestece je ležalo na oni strani reke; iz mesteca se je razvilo pomembno industrijsko središče; podeželska mesteca / vse mestece je bilo na nogah / srednjeveška mesteca b) ekspr. v prenapolnjeni kavarni so gostje prežali na vsako izpraznjeno mestece / ekspr. še psu ni privoščil gorkega mesteca ♪
  9.      mésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesto 1: a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice ● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave ◊ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica méstno prisl.: čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem ♪
  10.      mêsti  mêdem tudi mésti médem nedov., mêdel in médel mêdla tudi médel médla, stil. mèl mêla tudi méla (é; ẹ́) povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: ti klici so ga še bolj medli; vznemirja se in se mede / to jim mede pojme o pravičnosti; misli se mu medejo mêsti se tudi mésti se 1. redko biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: žalost in srd sta se medla v njegovem srcu 2. redko, s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: bruha in mede se ji; star. mede se mu v glavi 3. nar., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se mede v kuhinji / ljudje so se medli na polju ● ekspr. noge so se mu medle hodil je z neenakomernimi, opotekajočimi se koraki; ekspr. kaj se ti mede? zelo nespametno, nerazsodno delaš, govoriš; ekspr. vse to se mu je medlo po glavi o vsem tem je mislil, premišljal ♪
  11.      mésto  -a s (ẹ́) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev; mesto leži, se razprostira ob reki; porušiti mesto; stanovati, živeti v mestu; industrijsko, turistično mesto; mesto Celje, Trst; obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta / novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim / Novo mesto // pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice // v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto 2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša; pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili; na osojnih mestih še leži sneg; hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek // izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu 3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril; denar je shranil na varno mesto; mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto 4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo // del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču; zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto // kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v internatu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora 6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta; njegovo delovno mesto so ukinili; zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta 7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto; v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra; imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka // pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto 8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto; zasedel je tretje mesto; uvrstili so se na predzadnje mesto; ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto // publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu 9. neustalj., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem: storilca so prijeli na licu mesta; skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta ● publ. samo skupščina je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor ◊ lingv. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo ♪
  12.      méstoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. na nekaterih krajih, tu in tam: reko so očistili, mestoma poglobili; prevod je mestoma nerazumljiv ♪
  13.      mešálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mešanje: mešalni drog, stroj / mešalna cev, posoda / mešalno razmerje ♦ rad. mešalna miza ali mešalni pult miza, pult z vgrajenimi napravami za združevanje, sestavljanje posnetih zvokov, govorjenja ali slik v skladno, smiselno celoto; teh. mešalna baterija naprava v vodovodni napeljavi, ki omogoča mešanje, združevanje mrzle in vroče vode; mešalna komora prostor v strojni napravi, v katerem se mešata dva ali več plinov ♪
  14.      mešálka  -e [u̯k in lk] ž (ȃ) 1. ženska, ki se poklicno ukvarja z mešanjem: zaslužek mešalke 2. redko mešalo: v raztopljeni snovi se vrti mešalka in jo peni / mešalke in zajemalke kuhalnice ♪
  15.      mešálnik  -a m (ȃ) 1. električni aparat za mešanje, stepanje: vključila je mešalnik; zmešati z mešalnikom / električni, kuhinjski mešalnik; mešalnik za cocktail, sladoled // teh. stroj za mešanje: boksit zmešajo v mešalniku z natrijevim hidroksidom / betonski mešalnik stroj za pripravljanje betona; mešalnik krmil ♦ elektr. naprava za sestavljanje dveh električnih nihanj različnih frekvenc 2. redko priprava za mešanje; mešalo: apneničar z dolgim mešalnikom v roki 3. pri starih Grkih glinasta, bronasta posoda s široko odprtino in dvema ročajema za mešanje vina z vodo: suženj je prinesel mešalnik ♪
  16.      méšanec  -nca m (ẹ́) 1. potomec staršev različnih ras: mešanec Angleža in Kitajke; mestici, mulati in drugi mešanci 2. potomec prednikov različne pasme: gojiti mešance; bik, pes mešanec 3. redko mešani vlak: mešanec ima zamudo 4. redko gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti; kompost: razmetati kup mešanca ♪
  17.      méšanica  -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom kar je sestavljeno, pripravljeno iz različnih snovi: precediti, skuhati mešanico; čajna, krmna mešanica; mešanica koruze in pšenice ♦ agr. krmilna mešanica mešanica močnih krmil za namensko vzrejo; avt. mešanica pogonsko gorivo, sestavljeno iz bencina in olja // kar je iz različnih sestavin sploh: jezikovna, stilna mešanica; njegovo pismo je mešanica slovenščine in srbohrvaščine / mešanica iskrenosti in laži ♪
  18.      méšanka  -e ž (ẹ́) potomka staršev različnih ras: poročiti se z mešanko ♪
  19.      méšati  tudi mešáti -am nedov. (ẹ́ á ẹ́) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu fižola, po laseh 2. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov: ta slikar barve vedno meša; dobro zna mešati pijače / mešati vino z vodo; olje se ne meša z vodo / mešati koruzo s pšenico / cel dan je mešal beton, malto; mešati cocktaile // dajati, postavljati skupaj stvari, ki po lastnostih, značilnostih ne spadajo skupaj: ne mešaj čistega perila z umazanim / mešati karte delati, povzročati, da so v kupu skupaj karte različne vrednosti, barve / otroci mu v knjižnici mešajo knjige; nikar ne mešajte listkov 3. miselno združevati, povezovati znake, pojme za kaj z napačnim pomenom, predstavo: mešati formule, končnice; mešati pojma konkaven in konveksen / mešati imena učencev / mešati sanje z resničnostjo // uporabljati v kakem jezikovnem sistemu jezikovne elemente drugega, tujega jezika: izseljenci so mešali angleščino in slovenščino; v poljščino je mešal ruske besede 4. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: zdaj meša še brata v spor; kar naprej se mešajo v njegove pristojnosti 5. ekspr. povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: samo meša ga s svojimi nazori; mešati ljudstvo / taki filmi mešajo mladim glavo ● dve uri je mešal blato po hribih hodil po blatu; pog. mešati glavo dekletu vzbujati ljubezen; pog. avto mu meša glavo veliko premišljuje, govori o avtu; ekspr. ne mešaj te godlje ne povzročaj, da bo neprijeten, zapleten položaj še bolj neprijeten, zapleten; ekspr. meša mu načrte, pog. štrene preprečuje, ovira njegove načrte; nar. mešati redi razmetavati redi, trositi; pog. tega ne bom pil, ker sem že vino, pa nočem mešati piti različne pijače drugo za drugo; pog. ne mešaj se med njiju pusti ju, naj svoje zadeve sama urejujeta; ekspr. njihova kri se ne bo mešala z našo ne bomo v (krvnem) sorodstvu z njimi ◊ rad. združevati, sestavljati posnete zvoke, govorjenje ali slike v skladno, smiselno celoto méšati se tudi mešáti se 1. biti, pojavljati se skupaj, istočasno: v njegovem glasu se mešata ganjenost in navdušenje / pesem se meša med ropotanje strojev; radijske postaje se mešajo // dobivati značilnosti drug drugega: na tem področju se narečja mešajo / rase se mešajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: vročico ima in meša se ji ● ekspr. vse to se mu je mešalo po glavi o vsem tem je mislil, premišljeval; ekspr. od dela, skrbi se mi kar meša sem zmeden; ekspr. kaj se ti meša, da to delaš, govoriš zakaj delaš, govoriš tako neumno ◊ fiz. snovi se mešata njune molekule se med seboj enakomerno porazdelijo méšan -a -o: mešana krma; mešana pijača; sladkost, mešana z bolečino; jezikovno, narodnostno mešano ozemlje, prebivalstvo ● ekspr. vest je sprejel z mešanimi občutki z različnimi, nasprotujočimi si občutki; ekspr. za mizo je sedela mešana družba družba, v kateri so bili moški in ženske, ljudje dveh ali več narodnosti, ras; mešana hrana hrana iz živil rastlinskega in živalskega izvora; publ. mešana komisija komisija iz predstavnikov dveh ali več držav, organizacij; trgovina z mešanim blagom trgovina s špecerijskim, galanterijskim, manufakturnim blagom ◊ agr. mešana kultura istočasno gojenje dveh ali več kulturnih rastlin na istem zemljišču; ovce z mešano volno s tanko in debelo volno; alp. mešana naveza naveza iz oseb različnega spola; gastr. mešana solata solata iz dveh ali več vrst solate; gozd. mešani gozd gozd, v katerem raste več drevesnih vrst; jur. mešani zakon zakon med osebama različne narodnosti, vere; mešana družba podjetje, v katerem je udeleženih dvoje ali več držav; lingv. mešani naglasni tip naglasni tip, v katerem je naglas zdaj na osnovi, zdaj na končnici; mat. mešano število število iz celega števila in ulomka; muz. mešani zbor zbor iz moških in ženskih glasov; ptt mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pismenega sporočila; šol. mešana šola šola za učence obeh spolov; žel. mešani vlak vlak iz potniških in tovornih vagonov; mešano zaviranje istočasno zaviranje z ročno, zračno zavoro; prisl.: mešano zavirani vlak ♦ šport. plavati 400 m mešano plavati enake dele tekmovalne proge v slogu delfina, hrbtno, prsno in kravl ♪
  20.      meščánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na meščane ali meščanstvo: a) meščanska hiša, noša / izvira iz meščanske družine; ima meščanske navade b) plemiški in meščanski sloj / s poroko si je pridobil meščansko pravico v fevdalizmu pravico sodelovati pri upravi mesta c) meščanska revolucija; meščanska stranka / meščanski liberalizem, nacionalizem / meščanska družba ◊ lit. meščanska drama; polit. meščanska demokracija demokracija z več strankami in parlamentu odgovorno vlado; šol. meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola meščánsko prisl.: biti (po) meščansko oblečen; njegov oče je bil meščansko usmerjen; sam.: pog. končal je tri meščanske tri razrede meščanske šole; v njem je nekaj meščanskega ♪
  21.      meščánstvo  -a s (ȃ) 1. meščani: meščanstvo je bilo vznemirjeno; ljubljansko meščanstvo / cehovsko meščanstvo; meščanstvo in plemstvo 2. v kapitalizmu ekonomsko in politično vladajoči razred; buržoazija: postal je ideolog meščanstva 3. v fevdalizmu pravica sodelovanja pri upravi mesta: dobiti meščanstvo ♪
  22.      mešetáriti  -im nedov. (á ȃ) 1. posredovati pri sklepanju kupčij, pogodb: nista se mogla sporazumeti o ceni, čeprav so vsi v krčmi mešetarili; kadar mu mešetari ta človek, vedno dobro proda 2. pog. pogajati se za ceno: dolgo je mešetaril, preden je kupil; mešetariti z branjevcem / mešetariti za ceno 3. raba peša kupčevati, prekupčevati: mešetariti s konji; pren., ekspr. z našo neodvisnostjo ne bo nihče mešetaril ♪
  23.      mešíčast  -a -o prid. (í) 1. podoben mešiču: mešičasta oblika 2. nar. gorenjsko razjeden od črvov; črviv: staro mešičasto pohištvo ♪
  24.      mešíček  -čka m (ȋ) 1. manjšalnica od meh: polšji mešiček / mešiček soli, vina 2. kar je po obliki temu podobno: v notranjem ušesu sta dva kožnata mešička; jajčeca so skrita v belkastih mešičkih / uničevanje mešičkov borovega prelca zapredkov, kokonov ♦ anat. dlačni, lasni mešiček v povrhnjici, v katerem je dlačni, lasni koren; jajčni mešiček del jajčnika z jajčecem v notranjosti; solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; bot. mešiček iz enega plodnega lista nastali mnogosemenski suhi plod; pelodni mešiček dolg, ozek mešiček, ki po oprašitvi požene iz pelodnega zrna do semenske zasnove; zarodkov mešiček del semenske zasnove, iz katerega se po oploditvi razvije kalček in hranilno tkivo; čeb. semenski mešiček organ matice, v katerem so po združitvi s samcem shranjene semenčice // nabreklina spodnje veke zaradi nabiranja tekočine: pod očmi je imela mlahave mešičke 3. zastar. vrečki podobna priprava za nošenje denarja, zlasti kovancev; mošnjiček: razvezal je mešiček s cekini 4. navadno v zvezi ušesni mešiček mehki spodnji del uhlja; (ušesna) mečica: uhani v ušesnih mešičkih ♪
  25.      mèt  méta in mêta m (ȅ ẹ́, é) 1. glagolnik od vreči ali metati: zmotil ga je med metom; met kamna čez reko / s prvim metom ni zadel / kazenski, prosti met; met na koš / vsakemu kockarju so bili dovoljeni trije meti / ta rokoborec obvladuje različne mete / po treh metih se keglji postavijo lučajih ♦ fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri // razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: njegov drugi met je bil dolg 2. mn., šport. atletska disciplina, pri kateri se po določenih pravilih meče disk, kladivo, kopje, suva krogla: danes so na sporedu meti / z rodilnikom: met diska, kladiva; zmagati v metu kopja ♪

   8.491 8.516 8.541 8.566 8.591 8.616 8.641 8.666 8.691 8.716  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA