Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (7.626-7.650)


  1.      kráva  -e ž (á) 1. odrasla samica goveda: krava muka, prežvekuje; krava je povrgla; molsti kravo; odvezati, privezati kravo k jaslim; pasti krave; belkasta, lisasta krava; breja krava; prodati kravo s teletom; bil je pijan kot krava zelo; ima dolg jezik kot krava rep / krava daje mleko; molzna krava ∙ nižje pog. temu bi se še krave smejale je zelo neumno, smešno, nemogoče; ekspr. saj nisva skupaj krav pasla nisva enaka, iste starosti, izobrazbe; kravo s svedrom dreti lotiti se česa z neprave strani in z nepravimi pripomočki; ekspr. če nisi za šolo, pa pojdi krave past loti se drugega, umsko nezahtevnega dela; ekspr. to se je zgodilo, ko sem še krave pasel ko sem bil še majhen; ekspr. molzna krava kar se da zelo izkoriščati; šalj. ponoči je vsaka krava črna v določenih okoliščinah se človek zadovolji tudi z manj kvalitetnim; pog. krava pri gobcu molze kravo je treba dobro krmiti, da lahko daje veliko mleka; čimveč se vloži v kaj, večji je uspeh; star. vse skupaj je pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno 2. nizko grob, nevzgojen človek: to ti je prava krava; s tako kravo ne morem nikamor / kot psovka: napil si se ga, krava; o ti krava pijana // kdor veliko, požrešno pije: ne bodi krava in nehaj že piti ◊ zool. morske krave morskemu življenju prilagojeni sesalci, podobni kitom, Sirenia ♪
  2.      kŕc  medm. (ȓ) izraža lahen udarec s prsti, navadno za svarilo: udaril ga je po roki: krc / krc, ga je krcnil po ušesu; sam.: dobil boš krc ♪
  3.      kŕčen  -čna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na krč: krčna odrevenelost / ekspr. masiral si je krčno nogo ♦ med. krčna žila bolezensko razširjena (žila) dovodnica ♪
  4.      kŕčiti 1 -im nedov. (ŕ ȓ) 1. spravljati v položaj, ko sosednji deli med seboj tvorijo kot: krčiti roke; krčiti in iztezati nogo; prsti se ji krčijo / krčiti roke v pest; mišice se raztezajo in krčijo / krčiti se v dve gubé // ekspr. delati gube, zlasti na koži: krčiti čelo; lica so se ji krčila 2. ekspr. delati, povzročati krče: lakota mu krči želodec; brezoseb. krčilo ga je po črevesju / krčil in zvijal se je v napadu kašlja ● knjiž., ekspr. od groze se ji je krčilo srce groza jo je bila kŕčiti se 1. postajati po obsegu manjši: pri sušenju se les krči / to blago se rado krči / ekspr. imetje se mu krči; prihranki se vidno krčijo // ekspr. postajati po dolžini manjši: razdalja se je vedno bolj krčila; sence v gozdu se krčijo / dan se krči 2. ekspr. braniti, obotavljati se: krčil se je izplačati doto; za teh par dinarjev se ne boš krčil / nič se ne krči, kar vzemi krčèč -éča -e: krčeče se telo ♪
  5.      krdélo  -a s (ẹ̄) 1. neurejena, navadno manjša skupina živali: krdelo konj, psov / volkovi se družijo, zbirajo v krdela / ovce so prihajale v krdelih / star. krdelo ptic jata // nav. slabš., s prilastkom skupina ljudi: pred hišo se je podilo krdelo otrok; na cesti stoji krdelo žensk / sovražna krdela / ekspr. celo krdelo občudovalcev je stalo okrog nje 2. star., z rodilnikom velika količina, množina: krdelo kopriv je raslo ob poti / zagrnilo ga je krdelo spominov ♪
  6.      kreatívec  -vca m (ȋ) publ. ustvarjalec: umetniški razvoj kreativca ♪
  7.      kreátorstvo  -a s (ȃ) obl., navadno v zvezi modno kreatorstvo dejavnost modnih kreatorjev: razvoj modnega kreatorstva ♪
  8.      kréčiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. širiti, razmikati: krečiti noge, prste / krečil se je na postelji ♪
  9.      kréda  -e ž (ẹ̑) 1. snov za pisanje po večjih površinah, navadno v obliki podolgovatega predmeta: kupiti kredo; pisati s kredo na tablo; barvasta kreda; košček krede; škatlica kred; bled kot kreda / krojaška kreda; šolska kreda // petr. rahla usedlina iz hišic odmrlih luknjičark: kopati kredo / jezerska kreda usedlina iz drobcev apnenca in dolomita 2. um. mehek, navadno črn ali rjav risarski material: riše s kredo in ogljem / risba v kredi // risarska tehnika s takšnim materialom: kredo je opustil in začel z oljem 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se razvili listavci in žužkojedi: jura in kreda ● star. dobiti kaj na kredo na kredit, upanje ◊ obrt. snov za beljenje iz kaolina ♪
  10.      krédast  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kredo: kredasta masa / kredaste skale / ekspr. bila je čisto kredasta v obraz bela ♪
  11.      kredít  -a m (ȋ) materialna sredstva, ki jih da upnik dolžniku z obveznostjo kasnejše vrnitve: dobiti velik kredit; jemati kredite; prositi za kredit; vračanje kredita; jamstvo za kredit / najeti kredit / dati komu kredit / črpati kredit jemati posamezne zneske do višine odobrenega zneska; v banki imam še nekaj kredita; porabil je že ves kredit; blokiranje kreditov / odobriti kredit / odplačal, vrnil je že ves kredit dolg / bančni kredit ki ga da banka; denarni kredit v obliki denarja // razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane z dajanjem takšnih materialnih sredstev: skleniti kredit; ustvarjati vedno nove kredite; pravna oblika kredita / referent za kredit / dolgoročni kredit nad deset let; kratkoročni kredit do dveh let; srednjeročni kredit od dveh do desetih let // v prislovni rabi, v zvezi na kredit izraža trgovanje, ki temelji na takšnem razmerju: avtomobili se dobijo na kredit; kupovati, prodajati na kredit ● ekspr. pri vseh ljudeh ima kredit mu zaupajo, verjamejo; ekspr. toliko kredita že imam pri tebi, da mi boš verjel toliko mi že zaupaš, da mi boš verjel; ekspr. živeti na kredit biti vedno zadolžen; ekspr. bil je ob ves kredit izgubil je zaupanje, spoštovanje ◊ fin. blagovni kredit za financiranje trgovanja z blagom; investicijski krediti za investicije; izvozni kredit; javni kredit ki ga najamejo državni organi; namenski kredit za točno določen namen; obrestni kredit pri katerem mora dolžnik plačati tudi obresti; obročni kredit dan s pogojem obročnega odplačevanja; potrošniški kredit; premostitveni kredit; (proračunski) kredit materialna sredstva, ki jih odobri država brez obveznosti vrnitve; zasebni kredit ♪
  12.      kredíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kredit: kreditna dejavnost; razvito kreditno poslovanje / znosni kreditni pogoji / kreditni sklad banke; kreditna sredstva / naš kreditni sistem; kreditna politika / kreditno gospodarstvo gospodarstvo, v katerem ima kreditiranje zelo pomembno vlogo / kreditni zavodi / kreditni referent referent za kredit ♦ ekon. kreditni denar državne in bančne zadolžnice, ki veljajo kot plačilno sredstvo; fin. kreditni potencial materialna sredstva, ki jih lahko da kreditor; kreditna pogodba; kreditno pismo bančna listina, s katero je mogoče dvigati zneske pri drugih bankah kredítno prisl.: biti kreditno sposoben ♪
  13.      kreírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. uresničevati določene sposobnosti, prizadevanja zlasti v gledališki umetnosti, ustvarjati: iz razočaranja kreira fiktivni svet; v tem nastopu je kreiral eno svojih najboljših vlog / kreirati Hamleta // obl. uresničevati svoje izvirne zamisli na področju mode: za pomlad so kreirali nove kostime 2. knjiž. dajati komu, čemu bistvene značilnosti, oblikovati: kot umetnika so ga kreirali predvsem klasiki; kreirati zunanjo politiko / v svojih delih je skušal kreirati nov svet kreíran -a -o: prodaja kreiranih modelov ♪
  14.      krekíranje  -a s (ȋ) kem. razgrajevanje velikih molekul v manjše s toploto: pridobivati visokooktanski bencin s krekiranjem ♪
  15.      kréma  -e ž (ẹ̑) 1. mazilo za nego, zaščito kože: uporabljati kremo; natreti obraz, roke s kremo; kreme in dišeča olja / čistilna krema; dnevna, nočna krema; mastna krema ki vsebuje veliko maščobe; krema za sončenje // sredstvo za čiščenje, loščenje: namazati čevlje s kremo / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivska krema; krema za čevlje; krema za zobe 2. gostejša slaščica iz jajc, smetane, sladkorja z različnimi dodatki: postreči s kremo ◊ gastr. krema nadev za slaščice iz masla, sladkorja in različnih dodatkov; kozm. hranilna krema ki vsebuje veliko za kožo hranilnih snovi; regenerativna krema ♪
  16.      krêmen  -éna m (é ẹ́) zelo trda in krhka kamnina steklenega sijaja: lomiti kremen; zrna kremena; po značaju je trd kot kremen / kremen in jeklo; pren., pesn. Kuj me, življenje, kuj! Če sem kremen, se raziskrim (O. Župančič) ♦ min. kristalna ali zrnata oblika kremenice // kos, del te kamnine: ukresati iskro iz kremena; konji so dirjali tako, da je letel kremen izpod kopit / puška na kremen kremenjača ♪
  17.      krémžast  -a -o prid. (ẹ̑) ki se (rad) kremži: razvajen in kremžast otrok / kremžast obraz ♪
  18.      krémženje  -a s (ẹ́) glagolnik od kremžiti: kremženje obraza / kremženja ni mogel več poslušati ♪
  19.      krémžiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati gube, poteze kot pri joku: zadržano ihtenje mu je kremžilo lica; kremžiti obraz, usta; kremžil se je in se cmeril; pil je cviček in se kremžil / ekspr. prijazno kremži lice krémžiti se slabš. jokati: stal je v kotu in se kremžil ♪
  20.      kreníti  krénem dov. (ȋ ẹ́) 1. začeti hoditi, premikati se: ko se je znočilo, je kolona krenila; pogreb je krenil; vlak je krenil s postaje; avto je počasi krenil // raba peša, s prislovnim določilom iti (stran), oditi: iz kavarne je krenil takoj domov; kreniti od mize; s hitrimi koraki je krenil proti vasi / krenili so k sosedom; zgodaj zjutraj je krenil na pot odpravil se / krenili so od brega odpuli, odjadrali / čete so krenile v boj 2. spremeniti smer poti, gibanja, hoje: krenil je z glavne ceste na kolovoz; kreniti na desno, v levo, v stran; pren. razvoj je krenil v drugo smer; njegove misli so krenile drugam // navadno v zvezi s pot začeti delati, živeti drugače, navadno moralno oporečno: krenil je svojo pot; kreniti s prave poti; kreniti na napačno, zločinsko pot; kreniti bo treba na resnejšo pot; kreniti po krivih poteh 3. redko narediti gib, premakniti: žival je krenila glavo; kreniti z nogo, roko / ni krenil pogleda s hčere ● redko kreniti z mrtve točke premakniti se z mrtve točke ♪
  21.      kreolín  -a m (ȋ) kem. temno rjava zmes katranskega olja in mila, ki se uporablja za razkuževanje: razkužiti hlev s kreolinom ♪
  22.      krepávati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. 1. ekspr. poginjati: svinja krepava // nizko umirati: mnogo ljudi krepava od gladu 2. nizko živeti v zelo slabih razmerah: krepaval je in se ubijal celo življenje ♪
  23.      krêpek  in krepák krêpka -o tudi -ó prid., krepkéjši (é ȃ é) 1. nav. ekspr. sposoben opravljati naporno fizično delo; močen: krepek mož; gospodarna in krepka žena; postal je zelo krepek / bil je visok in krepek človek 2. nav. ekspr. opravljen z veliko močjo, silo: krepek odriv; krepek sunek, udarec; s krepkim zamahom se je pognal naprej 3. ekspr. ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo: beli in krepki zobje / ima krepke prsi / krepke veje drevesa 4. nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo: krepek fant; krepka postava se je komaj prerinila skozi vrata / bila je krepka v telo 5. ekspr. zelo hranljiv, kaloričen: kuhala je samo krepko hrano / dobili so krepek zajtrk / krepka juha 6. nav. ekspr. ki presega navadno, običajno stopnjo a) glede na obseg, količino: naredil je krepek požirek / krepka disharmonija / pogrezniti se v krepek spanec b) glede na čutno zaznavnost: krepek vonj šmarnic / krepke barve / krepek glas, smeh 7. ekspr. jedrnat, jasen: v svojem delu se je dokopal do krepkega izraza; pisal je v krepkem in sočnem jeziku / krepek humor // evfem. grob, žaljiv: krepki izrazi / krepka kletev, psovka / preganjal je krepko govorico ● ekspr. bil je mož krepkega duha, krepke volje odločen, stanoviten; ekspr. plačati bo moral krepek milijon več kot milijon; zelo veliko; ekspr. krepka laž velika, očitna; ekspr. krepke poteze obraza zelo vidne, izrazite ◊ tisk. krepka črka črka z debelimi potezami krepkó in krêpko 1. prislov od krepek: danes je začelo krepko deževati; krepko držati, prijeti; krepko ga udari; krepko razvit 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: ti se pa krepko motiš; s tem je krepko računal krêpki -a -o sam.: dal mu je nekaj krepkih; kaj krepkega mu povej; ekspr. ta je pa res krepka ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ♪
  24.      krepén  -a -o prid. (ẹ̑) redko otrdel, otrpel od mraza: imel je čisto krepene prste / krepeno drevje zmrznjeno ♪
  25.      krepenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko postajati trd, otrpel od mraza: prsti so mu krepeneli / sneg krepeni zmrzuje ♪

   7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA