Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (7.526-7.550)


  1.      kós  prisl. (ọ̑) nav. ekspr., z dajalnikom, v povedni rabi, v zvezi biti kos izraža, da je kdo telesno ali duševno dovolj močen za izvršitev določenega dela: temu človeku bom kos; nalogi ni kos; v matematiki je vsakemu kos ∙ ekspr. nismo vsemu kos preveč je dela, da bi ga mogli opraviti ♪
  2.      kósec 1 -sca m (ọ̄) manjšalnica od kos1: kosci stekla / razrezati na drobne kosce ∙ ekspr. člankar ga je raztrgal na kosce njegovo delo je ocenil zelo negativno ♪
  3.      kósekans  -a m (ọ̑) geom., v zvezi kosekans kota število, določeno z razmerjem med dolžino hipotenuze in dolžino kotu nasprotne katete v pravokotnem trikotniku ♪
  4.      kosílo  -a s (í) 1. obrok hrane, ki se jé opoldne ali zgodaj popoldne: kuhati, razdeliti, servirati kosilo; nositi kosilo iz menze; pripraviti kosilo za dvajset oseb; dobro, obilno kosilo; ostanki kosila / še nekaj mesa imam za kosilo / sestaviti jedilni list za kosilo / jesti kosilo kositi / brezmesno kosilo ∙ ekspr. pajek si je ujel muho za kosilo za hrano, jed // uživanje tega obroka: kosilo je dolgo trajalo; biti brez kosila / kosilo bo ob enih / kosilo ima v gostilni kosi / povabiti, priti na kosilo; ostati pri kosilu / delati do kosila; iti na sprehod po kosilu; ravno med kosilom je vstopil / prirediti gostu poslovilno, slavnostno kosilo; kosilo na čast predsedniku 2. nar. dolenjsko zajtrk: nesti kosilo koscem / kosilo bo ob osmih ♪
  5.      kòsínus  in kósinus -a [druga oblika tudi koz-] m (ȍ-ȋ; ọ̑) geom., v zvezi kosinus kota število, določeno z razmerjem med dolžino kotu priležne katete in dolžino hipotenuze v pravokotnem trikotniku ♪
  6.      kosmàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. zelo porasel z dlakami: po prsih je kosmat; ima kosmate noge / kosmata žival // nav. ekspr. porasel s kocinami, neobrit: kosmata brada; kosmat po obrazu 2. nav. ekspr. ki ima negladko površino, navadno s štrlečimi dlakami ali vlakni: kosmat klobuk; pokriti se s kosmato kapo, kučmo / kosmato blago; tkanina je kosmata na obeh straneh / kot kletvica kapa kosmata, tega pa nisem vedel 3. ekon. ki vključuje odbitke vseh bremen, dajatev ali dolgov: kosmati prejemki; kosmata cena / kosmata teža skupna teža blaga in embalaže; bruto teža 4. ekspr. nespodoben, opolzek: kosmati dovtipi; povedal je nekaj kosmatih šal ● ekspr. to je kosmata laž velika, očitna; ekspr. imajo kosmato vest so krivi česa; ekspr. fant ima kosmata ušesa noče slišati, upoštevati stvari, ki mu niso všeč, zlasti ukazov; ekspr. ta je pa res kosmata! ta novica, izjava je zelo pretirana, neverjetna ◊ bot. kosmati sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti; dlakavi sleč kosmáto prisl.: kosmato zakleti kosmáti -a -o sam.: povedal je marsikatero kosmato / kot kletvica tristo kosmatih! ♪
  7.      kosmatínast  -a -o prid. (í) ekspr. kosmat: postaren mož s kosmatinastim obrazom; pren., knjiž. ulična svetilka je bila vsa kosmatinasta od megle ♪
  8.      kosmatínka  -e ž (ȋ) ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči ◊ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
  9.      kosmíčiti  -im nedov. (í ȋ) 1. nav. ekspr. trgati na majhne kosme, nitke: kosmičiti vato 2. kem. izločati majhne delce iz koloidne raztopine ali prah iz plina v obliki kosmičev: kosmičiti vodo kosmíčiti se tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini: blago se kosmiči // redko sprijemati se (v kepe): barva se kosmiči ♪
  10.      kosmúljka  -e ž (ȗ) vrtn. okrasna rastlina z dolgimi ozkimi listi, ki se razrašča z živicami, Chlorophytum: gojiti kosmuljko / živikasta kosmuljka ♪
  11.      kóst  -í ž (ọ̑) 1. vsak od delov, ki sestavlja okostje človeka in nekaterih živali: zlomiti si kost; lobanja je iz osmih kosti; podolgovata, sploščena, štirioglata kost; prelom kosti; mišice in kosti; na vsako besedo je prežal kakor pes na kost; suha je kot kost in koža zelo / ima krhke, mehke, močne kosti / urezal se je do kosti / pes gloda kost / kupiti meso brez kosti; mozgova kost / čelna, čeljustna kost; dlanske kosti; obraz s poudarjenimi ličnimi kostmi; nosna kost / človeške, živalske kosti / izdelki iz slonove kosti iz zobovine slonovih oklov 2. redko osrednji oleseneli del koščičastega plodu, sadu; koščica: meso teh breskev gre nerado od kosti 3. ekspr., navadno s prilastkom (človeško) telo: vse kosti ga bolijo / na kamen je položila svoje kosti je sedla; pošteno pretegniti svoje kosti / tu počivajo kosti njegovega očeta posmrtni ostanki, truplo; njene kosti že trohnijo pod zemljo // slabš. človek, navadno suh: vzela bo tisto ošabno kost / kot psovka poberi se, kost stara 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi z do izraža visoko stopnjo doživljenega: premražen sem do kosti; mraz, veter je rezal do kosti / obrali so jo do kosti zelo so jo obrekovali ● ekspr. sama kost in koža ga je zelo je suh; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu polomil, preštel, zrahljal kosti bi ga zelo pretepel; ekspr. to mu je pognalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. še zdaj mu tiči strah v kosteh zelo se boji; ekspr. požrl ga je s kostmi in kožo vsega je požrl ◊ anat. bedrna kost stegnenica; cevasta, ploščata kost; ekstremitetna kost; kopitna kost; križna kost križnica; prsna kost kost prsnega koša, na katero so pritrjena rebra; prsnica; gobasta zgradba kosti zgradba, pri kateri je tkivo tako razporejeno, da so vmes luknjice; med. fisura kosti; obl. vzorec ribja kost vzorec z diagonalno lomljenimi črtami; vet. divja ali mrtva kost grčast koščen izrastek na površini cevastih kosti; prim. kamenkost ♪
  12.      kostánjev  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na kostanj: kostanjev drevored; kostanjevi gozdovi / kostanjev les; kostanjeva ježica / kostanjev med 2. ki je take barve kot kostanj: kostanjevi lasje / kostanjeva barva ◊ čeb. kostanjeva paša; zool. kostanjeva raca raca, katere samica ima na starost bele oči, Nyroca nyroca kostánjevo prisl.: kostanjevo pobarvati / piše se narazen ali skupaj: kostanjevo rdeč ali kostanjevordeč; kostanjevo rjavi lasje ♪
  13.      kostél  -a m (ẹ̑) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel ♪
  14.      kostén  -a -o prid. (ẹ̑) zastar. koščen: nožiček z belim kostenim ročajem / njegov kosteni obraz ♪
  15.      kostnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) redko koščen: kostnat človek / dvignil je svoj kostnati obraz ♪
  16.      kostumografíja  -e ž (ȋ) 1. dejavnost, ki se ukvarja z delanjem osnutkov za kostume, kostumsko opremo: posvetiti se kostumografiji / oddelek za scenografijo in kostumografijo 2. knjiž., redko kostumi, kostumska oprema: razstava kostumografije ♪
  17.      kòš  kôša m, mest. ed. tudi kóšu (ȍ ó) 1. visoka, spodaj zožena pletena posoda za prenašanje (česa) na hrbtu: nesti, oprtati si koš; pozimi plete koše; zadeti koš na pleča; nositi gnoj v košu; star. reven kot Lahov koš zelo / koš stelje / oprtni koš; koš za listje // v zvezi gnojni koš voz s košu podobno napravo: gnojni koš sta vlekla dva vola 2. manjša, navadno pletena posoda, zlasti za odpadni papir: raztrgal je pismo in ga vrgel v koš / koš za papir, smeti 3. pletena posteljica za dojenčka: otrok je v košu lepo zaspal 4. navadno v zvezi prsni koš del telesnega ogrodja, ki ga sestavljajo rebra, prsna vretenca in prsnica: izbočiti prsni koš / preiskovati prsni koš s poslušanjem 5. šport., pri košarki naprava z obročem in mrežo, ki nima dna, v katero se meče žoga: žoga je padla v koš / metati, streljati na koš / skoki pod domačim in tujim košem // dejstvo, da pride žoga v to napravo: dati koš; tekmovalci so dosegli sto košev 6. navt., navadno v zvezi jamborni koš majhna zavarovana ploščad na jamboru: ladja z jambornim košem; izvidnik v košu 7. žarg., mont. košu podobna kabina dvigala pri rudniku; kletka: v jamo se spuščajo v ozkem košu / dvigalni koš 8. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: prinesla je cel koš novic; pošilja mu koš poljubčkov / poznal je na koše dovtipov zelo veliko ● ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; ekspr. prošnja je romala v koš bila je odbita, neugodno rešena; niso je upoštevali; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. problema ne sodita v isti koš nista enaka; ekspr. meče vse v en, isti koš ne upošteva razlik med stvarmi, problemi ◊ agr. koš del stiskalnice, v katerega se da drozga; čeb. koš pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; gozd. (drevesni) koš drevo z gostimi, bujno razraščenimi vejami, katerega spodnje segajo do tal; teh. sesalni koš mreža, ki zapira trdnim primesem dostop v sesalno cev črpalke; zool. koš zunanje ogrodje glavoprsja rakov deseteronožcev ♪
  18.      košára  -e ž (ȃ) 1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / redko žene s košarami na glavi jerbasi / redko košara za papir koš; košara za perilo // kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot 2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok ◊ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe ♪
  19.      košàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima dosti bujno razraščenih vej: košat hrast; na dvorišču je stala košata lipa; košato drevo / košate veje // gost, bujno razraščen: košati lasje; dvignil je košate obrvi / košat rep; košata glava s košatimi lasmi 2. ekspr. zelo in lepo razvit: košata ženska / ima košata ramena široka / v tej obleki je videti zelo košata debela 3. ekspr. mogočen, imeniten: ne daleč je stala košata domačija / nosi košate obleke // oblasten, prevzeten: košat pa ni bil / košato govorjenje košáto prisl.: košato hoditi, se nositi; košato je sedel za mizo ♪
  20.      košátiti se  -im se nedov. (á ȃ) ekspr. 1. postavljati se, ponašati se: pijanci so se prepirali in košatili; košatil se je pred njo; košati se kakor petelin / košatil se je s svojimi uspehi bahal / v soncu so se košatila pšenična polja 2. oblastno, prevzetno se vesti, ravnati: v naši hiši se ne bo košatila; pren. pri hiši se je košatil napuh 3. knjiž. biti košat, bujno razraščen: krošnja se košati / ob cesti se košati drevje ♪
  21.      koščàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ekspr. zelo suh, koščen: koščat obraz; koščata roka / bil je suh in koščat ♪
  22.      kóšček  -čka m (ọ́) manjšalnica od kos(ec): odlomiti košček / razrezati na koščke / košček kruha / košček sladkorja / ob koči je košček njive ∙ ekspr. raztrgati na drobne koščke čisto, popolnoma; ekspr. mesto obnavljajo po koščkih postopno ♪
  23.      koščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kost: koščeni izrastki / koščeno ogrodje / koščeni izdelki; nož s koščenim ročajem 2. ki ima zelo vidne, izstopajoče kosti: koščen obraz, prst; prijela ga je s svojo koščeno roko; koščeno lice / je visok in koščen človek / ekspr. koščen konj je s težavo vlekel voz zelo suh ◊ anat. koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; koščeni polž spiralasto zaviti kanal koščenega labirinta; les. koščeni les zelo trd les koščéno prisl.: koščeno bele hiše ♪
  24.      koščenolíčen  -čna -o prid. (ȋ ȋ) ki ima zelo suha, koščena lica, koščen obraz: koščenoličen človek / koščenoličen obraz ♪
  25.      koščénost  -i ž (ẹ̑) značilnost koščenega: koščenost obraza; koščenost in mišičavost ♪

   7.401 7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA