Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (6.741-6.765)


  1.      jèžeš  [žǝš] medm. (ȅ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježeš, gori; ježeš, če so jih dobili / ježešna; ježešta; ježeštana ♪
  2.      jèžešmaríja  [žǝš] medm. (ȅ-ȋ) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: ježešmarija, sem streljajo ♪
  3.      ježíčje  -a s (ȋ) več ježic, ježice: pod kostanjem je ležalo prazno ježičje ♪
  4.      jéžiti  -im tudi ježíti -ím nedov., jéži (ẹ̄ ẹ̑; ȋ í) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: pes ježi dlako in laja; knjiž. strah mu ježi lase / hlad mu ježi kožo povzroča kurjo polt, srh; ježiti obrvi mrščiti jéžiti se, tudi ježíti se 1. postavljati se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: dlaka se psu ježi; lasje so se mu ježili / mačka se ježi dobiva, ima naježeno dlako ∙ ekspr. lasje se mu ježijo od strahu zelo ga je strah 2. ekspr. izražati nejevoljo, nezadovoljstvo: ljudje so se začeli ježiti proti temu / za vsako malenkost se ježi se jezi, prepira ♪
  5.      jih  rod., tož. mn. od on, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; imeti jih za ušesi biti navihan, poreden, zvit; nizko izpuščati jih pline iz črevesja; naložiti jih komu s palico pretepsti ga; jaz bi mu jih povedala bi ga oštela; dosti jih je morala preslišati očitkov; razdirati jih pripovedovati šale, zganjati burke; kar iz rokava jih stresa domislice; zna jih na koše zelo veliko zgodb(ic) 2. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni jih večjih bojazljivcev, kot ste vi; sit sem jih, teh vsiljivcev / v vzkliku glej jih priliznjence; prim. ga, jo, on ♪
  6.      jíu-jítsu  in džíudžícu tudi džíudžíc -a [džiudžic-] m (ȋ-ȋ) zlasti v japonskem okolju samoobramba, pri kateri skuša napadeni s spretnimi prijemi obvladati napadalca: učiti se jiu-jitsa // šport, ki goji take prijeme: razmah jiu-jitsa ♪
  7.      jo  tož. od ona, rod. je, nav. ekspr. 1. pog. stvar, ki se ne mara ali ne more imenovati: dobiti jo po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; jo že imam sem se že domislil; pošteno jo je izkupil dobil je hude poškodbe; doživel je velik neuspeh; ne boš je zvozil zadeve ne boš uspešno dokončal; nizko prav nastavlja mu jo ga spolno zapeljuje, vabi; srečno jo je odnesel nič hudega se mu ni zgodilo; ti jo zmerom pogodiš, uganeš pravilno poveš, narediš; godci jo urežejo skladbo, pesem; zagosti jo komu napraviti nevšečnost, neprijetnost; zasoliti jo komu kaj neprijetnega povedati, napraviti; zavozil si jo napačno si naredil 2. pog., z nekaterimi glagoli izraža a) hojo: kresati, mahati, primahati jo; ubral jo je po bližnjici / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino b) tek, beg: brisati, odkuriti, odpetati, pocediti, popihati jo 3. navadno v nikalnih stavkih krepi predmet ali smiselni osebek: ni je ženske, ki bi si to upala / v vzkliku glej jo navihanko; prim. ga, jih, on ♪
  8.      jó  medm. (ọ̑) knjiž. izraža telesno ali duševno trpljenje; joj, jov: Moj Mate, jo, moj Mate! (O. Župančič) ♪
  9.      jód  -a m (ọ̑) 1. kem. nekovina sivo črne barve in kovinskega sijaja, element J: pomen joda za delovanje žleze ščitnice 2. poljud. temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida, strok. jodova tinktura: razkužiti okolico rane z jodom ♪
  10.      jódlati  -am nedov. (ọ̑) 1. v nemškem alpskem okolju peti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta: zna jodlati // izražati veselje z glasovi kot pri tem petju: planinci so vriskali in jodlali 2. ekspr. godrnjati: komaj je vstopil, je žena že začela jodlati / nekaj jodla, pa ga nihče ne razume ♪
  11.      jódov  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na jod: vijoličasti jodovi hlapi / jodova kislina; jodova spojina ♦ farm. jodova tinktura temno rjava alkoholna raztopina joda in kalijevega jodida; teh. jodova žarnica žarnica, v kateri seva svetlobo ionizirana jodova para ♪
  12.      jódovica  -e ž (ọ̑) kem. vodna raztopina joda in kalijevega jodida ♪
  13.      jodovodíkov  -a -o prid. (ȋ) kem., v zvezi jodovodikova kislina vodna raztopina vodikovega jodida ♪
  14.      jóga  -e ž (ọ̑) v hinduizmu smer, praksa, da se z dihalnimi vajami in duševno koncentracijo doseže telesna in duševna uravnovešenost, skladnost: razprave o jogi ♪
  15.      jòj  tudi jój medm. (ȍ; ọ̑) 1. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: joj, kakšna nesreča; joj, vam je slabo? / joj, prejoj // izraža začudenje, presenečenje: joj, kako so jagode dobre; joj, koliko si naredil 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: joj, kako boli 3. v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, mučnost česa: če se ne vrneš pravi čas, bo joj / preklinjal je, da je bilo joj // z dajalnikom izraža veliko trpljenje, žalost: joj meni, vsi so me zapustili; star. joj si ga njim ♪
  16.      jòjme  tudi jójme medm. (ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojme, ključ sem izgubila ♪
  17.      jòjmene  tudi jójmene medm. (ȍ; ọ̑) izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: jojmene, kaj bo rekel oče ♪
  18.      jòjna  tudi jójna medm. (ȍ; ọ̑) izraža začudenje, presenečenje: jojna, kakšnega konja imate ♪
  19.      jók  -a m (ọ̑) 1. izražanje velike čustvene prizadetosti, zlasti žalosti, ali telesne bolečine s solzami in glasovi: jok ji je lajšal bolečino; premagovati, knjiž. dušiti jok; histeričen, pretresljiv, pridušen jok; ekspr. krčevit jok; ganil ga je jok otrok; od joka pordele oči / držati se na jok; zaradi graje mu je šlo na jok; ekspr. bruhniti, planiti, spustiti se, udariti v jok; spraviti ljudi v jok; elipt. odšel je, ona pa v jok / ekspr. spet bo v hiši jok in stok tožbe, tarnanje ∙ ekspr. pri njem ne pomagata ne palica ne jok ne huda kazen ne žalost, prizadetost drugih; ekspr. ima smeh in jok v enem mehu njegovo razpoloženje zelo hitro prehaja iz ene skrajnosti v drugo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako brezbrižnost zelo sem prizadet; ustnice so se ji nabirale na jok dobivale so take gube, poteze kot pri joku; iron. ženski jok pa mačkine solze ženske jokajo za vsako malenkost // glasovi, ki nastanejo pri tem: jok je ponehaval; knjiž. jok se ji je izvil iz prsi; sobo je napolnil glasen jok; iz hiše je prihajal, je bilo slišati jok 2. knjiž., ekspr. joku podobni glasovi: jok burje, kitare, zvona ♪
  20.      jòk  medm. (ȍ) pog. izraža močno zavrnitev, zanikanje: jok, ta ali nobeden; jok, ne damo jih ♪
  21.      jókati  tudi jokáti -am, in jókati tudi jokáti jóčem, in jókati se tudi jokáti se -am se, in jókati se tudi jokáti se jóčem se nedov., jókajte (se) tudi jokájte (se) in jóčite (se) (ọ́ á ọ́) 1. izražati veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je jokal in se oklepal matere; jokati ob slovesu; ekspr. jokati dan in noč; jokati iz usmiljenja, od ganjenosti, jeze, veselja, žalosti; joka zaradi hude bolečine; pog., ekspr. jokati za vsako figo; ekspr. jokati za prazen nič; joka, ker je bil tepen; glasno, silovito, tiho jokati; ekspr. bridko, krčevito, milo jokati; rad joka; jokal je kot otrok močno, brez obvladovanja; ekspr. jokala je, da bi se je kamen usmilil zelo, da bi si skoraj oči izjokala zelo, veliko, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito / jokala je brez solz / knjiž., z notranjim predmetom jokati bridke, debele, grenke solze / krilila je z rokami in jokala: Vrnite nam ga; pren., ekspr. njegovo srce joka ∙ ekspr. včeraj je jokala, danes se pa smeje je bila žalostna; ekspr. obraz imajo veder, na dnu srca pa jokajo čutijo žalost, bolečino; ekspr. tak dim je, da vsi jokajo imajo solzne oči; knjiž., ekspr. jokajo krvave solze zelo trpijo // ekspr. žalovati, tožiti, tarnati: joka po izgubljeni sreči; še zmeraj joka za starimi časi; nikar ne jokaj več za njim / kar naprej joka, čeprav mu ni nič hudega; jokala je pred njim, da je otroci ne ubogajo / joka nad domovino, nad svojo hčerjo izraža bolečino zaradi njene nesrečne usode, položaja 2. knjiž., ekspr. dajati joku podobne glasove: zunaj je jokala burja; harmonika, violina joka / preh., pesn. dež joka monotono pesem 3. knjiž., ekspr. cediti se, solziti (se): v peči so jokala drva / trta joka na obrezanih mestih; preh. drevesa jokajo smolo / pesn. v dežju so jokale veje jokáje: jokaje govoriti; jokaje je pritekel domov; pozdravil ga je, jokaje od veselja jokajóč -a -e: jokajoč ga je objela; jokajoč glas; jokajoči otroci; prisl.: jokajoče govoriti ♦ muz. jokajoče označba za izraz izvajanja lagrimoso; sam.: bibl. veseliti se z veselimi in jokati z jokajočimi ♪
  22.      jokàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. nav. ekspr. ki se (rad) joka: jokav otrok; jokave ženske // ki izraža veliko čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: jokav glas / jokave poteze na obrazu 2. ekspr. malodušen, črnogled, neodločen: jokavi sanjači; ni bil zmeraj tak jokav slabič // pretirano čustven, sentimentalen: jokava meščanska dramatika; deklamirati jokavo pesem jokávo prisl.: jokavo govoriti, tožiti ♪
  23.      jónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih ♪
  24.      jòv  in jóv medm. (ȍ; ọ̑) izraža telesno ali duševno trpljenje: jov, jov, stoka starka ♪
  25.      joviálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz ♪

   6.616 6.641 6.666 6.691 6.716 6.741 6.766 6.791 6.816 6.841  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA