Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (651-675)


  1.      razkuževálnica  -e ž (ȃ) prostor za razkuževanje: odnesti okužene predmete v razkuževalnico ♪
  2.      razkuževálnik  -a m (ȃ) priprava za razkuževanje: uporaba razkuževalnikov ♪
  3.      razkuževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razkuževati: razkuževanje obleke, rok; sredstvo za razkuževanje ♪
  4.      razkuževáti  -újem nedov. (á ȗ) uničevati kužne klice: razkuževati obleko, roke, vodo; razkuževati z arniko ♪
  5.      razkužílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razkužitev: razkužilni učinek / razkužilno sredstvo razkuževalno sredstvo ♪
  6.      razkužílo  -a s (í) sredstvo za razkuževanje: uporaba razkužil ♪
  7.      razkužítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razkužiti: razkužitev rok ♪
  8.      razkúžiti  -im dov. (ú ȗ) uničiti kužne klice: razkužiti obleko, roke, vodo; razkužiti rano; razkužiti sobo; razkužiti z alkoholom razkúžen -a -o: razkuženi predmeti ♪
  9.      razkvásiti  -im tudi razkvasíti -ím dov., razkvásil (ā ȃ; ȋ í) zastar. razmočiti: dež je razkvasil navoženo zemljo razkvásiti se, tudi razkvasíti se nar. zrediti se: žena se je preveč razkvasila razkvášen -a -o tudi razkvašèn -êna -o: razkvašena zemlja ♪
  10.      razlága  -e ž (ȃ) 1. kar kaj razlaga, tolmači: razumeti, zapomniti si razlago; kratka, natančna, preprosta razlaga; vsebinska razlaga; razlaga pojma / iskati, najti razlago za neuspeh / razlaga literarnega besedila; pravilna razlaga predpisa ♦ jur. ekstenzivna razlaga zakona ki daje zakonu širšo vsebino; gramatična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po gramatičnih, jezikoslovnih pravilih; logična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po pravilih logike; lingv. pomenska, sinonimna razlaga v slovarju; posredna ali sklicevalna razlaga ki se sklicuje, opira na razlage izhodiščne besede; razvezovalna razlaga razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo 2. glagolnik od razlagati 3-6: s tem je končal razlago vprašanj / po izpraševanju je učitelj začel z razlago / razlaga učne snovi / metoda razlage ♪
  11.      razlagálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razlaga: razlagalec pesnikovega dela, svetega pisma / avtor in razlagalec glasbene oddaje ♪
  12.      razlagálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razlaganje: razlagalni postopek / razlagalna metoda ♦ lingv. razlagalni slovar; lit. razlagalna pripovedka ♪
  13.      razlagálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od razlagalec: razlagalka poezije ♪
  14.      razláganje  -a s (ȃ) glagolnik od razlagati: razlaganje tovora / razlaganje novih pojmov / končati z razlaganjem svojih načrtov / razlaganje naravnih pojavov / razlaganje predpisov, zakonov ♪
  15.      razlágati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da pride kaj na več mest: razlagati knjige po policah 2. dajati, spravljati kaj s kakega vozila, živali: razlagati blago, tovor / razlagati voz 3. delati, da postane komu kaj jasno, razumljivo: razlagati komu nejasna vprašanja; počasi, podrobno razlagati // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razlagati komu svoje načrte; razlagal jim je, kaj se je zgodilo / čisto drugačni so od nas, je razlagal // ped. podajati učno snov: učitelj je najprej izpraševal, potem pa je začel razlagati; dobro razlagati / razlagati učno snov 4. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: razlagati naravne pojave; tega si ni znal razlagati 5. delati, povzročati, da se dojame, spozna pomen, vsebina česa: razlagati predpise, zakone / publ. te probleme napačno razlaga gleda nanje, jih pojmuje 6. podajati opis pojma z navedbo njegovih bistvenih znakov: natančno razlagati; razlagati in definirati / razlagati besede v slovarju razlagajóč -a -e: stopal je ob njem, razlagajoč mu svoje načrte; razlagajoč novo učno snov ♪
  16.      razlájati  -am dov. (ȃ) nizko na več krajih reči, povedati: spraševal se je, kdo je vse to razlajal / razlajali so ga za lenuha razglasili razlájati se ekspr. začeti močno lajati: ko je zagledal prišleca, se je pes razlajal ♪
  17.      razlámljati  -am nedov. (á) redko lomiti: odsekal je suho vejo in jo začel razlamljati ♪
  18.      razlastítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razlastiti: razlastitev veleposestnikov / razlastitev zemljišč za gradnjo stanovanjskega naselja / revolucionarna razlastitev vladajočega razreda ♪
  19.      razlastíti  -ím dov., razlástil (ȋ í) uradno odvzeti lastninsko pravico v korist družbe: razlastiti veleposestnike / razlastiti gozdove // odvzeti lastništvo, položaj, določene pravice enemu družbenemu sloju v korist drugega: razlastiti vladajoči razred razlaščèn -êna -o: razlaščena buržoazija; razlaščena zemljišča ♪
  20.      razlastítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razlastitev: razlastitveni načrt ♦ jur. razlastitveni postopek ♪
  21.      razláščanje  -a s (á) glagolnik od razlaščati: razlaščanje veleposestnikov / razlaščanje zemljišč ♪
  22.      razláščati  -am nedov. (á) uradno odvzemati lastninsko pravico v korist družbe: razlaščati dosedanje lastnike / razlaščati tovarne ♪
  23.      razlaščênec  -nca m (é) kdor je razlaščen: plačilo odškodnine razlaščencem ♪
  24.      razlaščeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razlaščuje: država v vlogi razlaščevalca // soc., po Marxu privatni lastnik proizvajalnih sredstev ali zemlje: razlaščanje razlaščevalcev ♪
  25.      razlaščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razlaščevati: razlaščevanje veleposestnikov / razlaščevanje zemlje ♪

   526 551 576 601 626 651 676 701 726 751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA