Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (5.751-5.775)



  1.      hiperbóličen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hiperbolo: hiperbolični presek; hiperbolična oblika / hiperbolična geometrija geometrija, v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic / hiperbolično izražanje
  2.      hiperbólika  -e ž (ọ́) lit. hiperbole v celoti: posebno zanimiva je pesnikova hiperbolika // hiperbolično izražanje: današnjemu času bolj ustreza litota kakor patetična hiperbolika
  3.      hípercivilizácija  -e ž (-á) knjiž., nav. slabš. pretirano razvita civilizacija: hipercivilizacija zahodnega sveta
  4.      híperdimenzionírati  -am dov. in nedov. (-) publ. določiti ali dati čemu čezmerne razsežnosti: hiperdimenzionirati stavbo
  5.      híperkultúra  -e ž (-) knjiž., nav. slabš. pretirano razvita kultura: zablode evropske hiperkulture
  6.      hipermangán  -a m () temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina, zrnca hipermangana // pog. vodna raztopina te snovi: razkužiti s hipermanganom
  7.      hipertóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipertonijo: hipertonični pulz / hipertonično mišičje ♦ biol. hipertonična raztopina raztopina, ki ima večji osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
  8.      hípi  tudi híppy -ja [hipi] m () zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev
  9.      hipo...  ali hípo... predpona v sestavljenkah () 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit
  10.      hipohóndrski  -a -o prid. (ọ́) hipohondričen: hipohondrsko razpoloženje
  11.      hipokrítski  -a -o prid. () knjiž. hinavski, licemerski: hipokritsko vedenje hipokrítsko prisl.: hipokritsko se zgražati
  12.      hipoplazíja  -e ž () med. nepopolna razvitost organa ali tkiva, zlasti spolnih organov
  13.      hipotétičen  -čna -o prid. (ẹ́) ki temelji na hipotezi, domneven: hipotetičen sklep; hipotetična trditev / hipotetičen poskus razlage ♦ filoz. hipotetična sodba sodba, v kateri je pravilnost ene premise odvisna od pravilnosti druge; pogojna sodba; lingv. hipotetični stavek stavek, ki izraža pogoj; pogojni stavek hipotétično prisl.: hipotetično priznati, reči
  14.      hipotétičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost hipotetičnega: hipotetičnost razlage
  15.      hipotéza  -e ž (ẹ̑) nedokazana, zgolj verjetna trditev, domneva: ovreči, postaviti, potrditi hipotezo; dvomljiva, tvegana hipoteza / Kant-Laplaceova hipoteza o nastanku sončnega sistema; delovna hipoteza ki se rabi kot smernica za raziskovanje
  16.      hipotóničen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipotonijo: hipotoničen pulz ♦ biol. hipotonična raztopina raztopina, ki ima manjši osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane
  17.      hipsométer  -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: hipsometer je pokazal tisoč petsto metrov ♦ gozd. priprava za merjenje višine dreves
  18.      hipsometríja  -e ž () nauk o merjenju višinskih razlik ali nadmorske višine
  19.      histeríja  -e ž () 1. psiht. duševna bolezen, ki se kaže v čustveni, nagonski neuravnovešenosti in telesnih motnjah brez organske okvare: imeti histerijo; napad, znaki histerije 2. nav. ekspr. neuravnovešeno, nerazsodno vedenje, ravnanje: to je sama histerija; ženska histerija / politična histerija ● ekspr. ne uganjaj histerije ne razburjaj se po nepotrebnem ali pretirano; publ. ta spopad stopnjuje vojno histerijo politično napetost, nevarnost vojne
  20.      histêrik  -a m (é) 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
  21.      historiát  -a m () potek, opis kakega dogajanja: razložil mu je kratek historiat dogodkov; historiat problema; historiat o tem pomembnem vprašanju
  22.      historicízem  -zma m () knjiž. pretirano poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: režiser je zašel v skrajni historicizem / literarnozgodovinski historicizem proučevanje literature samo s stališča zgodovinskega razvoja
  23.      históričen  -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski: a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro ♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben
  24.      historízem  -zma m () knjiž. poudarjanje zgodovinskih dognanj, dejstev: historizem pri pouku; umetnost je zajel val historizma / historizem v literarni zgodovini proučevanje literature s stališča zgodovinskega razvoja
  25.      híša  -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti; graditi, obnavljati, zidati hišo; gaz je vodila od hiše do hiše; ustavil se je pred domačo hišo; kamnita, lesena hiša; kmečka, meščanska hiša; nadstropna, pritlična hiša; nova, velika hiša; hiša z balkonom; lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / v osmrtnicah pogreb bo izpred hiše žalosti v kateri je umrli živel / mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hišearhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam; sosedova hiša je zelo gostoljubna; ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat; časopisna, založniška hiša; filmska hiša / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo; vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje 5. redko zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša ● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom šel več k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena

   5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 5.801 5.826 5.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA