Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (526-550)


  1.      razkleníti  -klénem dov. (ȋ ẹ́) 1. narediti, da se konca česa ne stikata več: razkleniti členek pri verigi; s silo razkleniti obroč / ob zdravnikovem prihodu so ljudje razklenili krog; kólo se je razklenilo 2. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razkleniti klešče; razklenil je past in dal vanjo vabo / razkleniti čeljusti; razkleniti živali gobec / razklenil je pest in pokazal denar; razkleniti roke dati jih v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž. razkleniti oči odpreti 3. (s silo) narediti, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: lovec je razklenil šape mrtve samice in vzel mladiča; prsti so se razklenili in nož je padel na tla 4. knjiž. narediti, da kdo ni več vklenjen: razkleniti ujetnika ● knjiž., redko hoja ga je razklenila sprostila; star. ob potresu se je zemlja razklenila v njej je nastala razpoka razklénjen -a -o: razklenjene čeljusti ♪
  2.      razklépati  -am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da se konca česa ne stikata več: razklepati členke pri verigi 2. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: razklepali so školjke in jih jedli / počasi je razklepal pest; sklepala in razklepala je roke od obupa jih dajala v položaj, da se dlani in prsti ne dotikajo ali ne prepletajo več; knjiž.: razklepati oči odpirati; cvetni listi se že razklepajo odpirajo 3. (s silo) delati, da kdo česa z rokami, prsti ne drži, ne stiska več: razklepal je prijateljeve prste, ki so trdno držali njegovo roko 4. knjiž. delati, da kdo ni več vklenjen: razklepati ujetnika ● knjiž. razklepati veje razmikati ♪
  3.      razklepetáti  -ám in -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala razklepetáti se razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli ♪
  4.      razkléščiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. razpreti, odpreti: razkleščil je usta, da so se mu pokazali rumeni zobje ♪
  5.      razklícati  -klíčem dov., razklícala in razklicála (í ȋ) knjiž. razglasiti: razklicati republiko / razklicali so jo za narodno junakinjo ♪
  6.      razklicávati  -am nedov. (ȃ) knjiž. razglašati: razklicavati novice, uredbe ♪
  7.      razkliceváti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. razglašati: razklicevati nove uredbe ● zastar. prodajalci so razklicevali svoje blago glasno ponujali ♪
  8.      razklíčiti  -im dov. (í ȋ) agr. uničiti bakterije, klice: razkličiti vino / razkličiti sod z žveplovim dioksidom ♪
  9.      razkljúvati  -am in -kljújem tudi razkljuváti -kljúvam in -kljújem dov., razkljúval tudi razkljuvál (ú; á ú) s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: truplo poginule živali so razkljuvali jastrebi razkljúvan tudi razkljuván -a -o: razkljuvane gozdne jagode ♪
  10.      razklòn  -ôna m (ȍ ó) fiz. razstavitev na spektralne barve: proučevati razklon; razklon svetlobnega curka, svetlobe ● publ. anketa je pokazala velike razklone v načinu preživljanja prostega časa razlike ♪
  11.      razkloníti  -klónim dov. (ȋ ọ́) fiz. razstaviti na spektralne barve: razkloniti svetlobo; bela svetloba se pri prehodu skozi optično prizmo razkloni razklónjen -a -o: razklonjena svetloba ♪
  12.      razklòp  -ópa in -ôpa m (ȍ ọ́, ó) glagolnik od razklopiti: razklop pasti / avtomatičen razklop naprave / razklop rude; razklop s kislino ♪
  13.      razklópen  -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razklop: razklopne naprave / razklopna miza raztegljiva miza ♪
  14.      razklopíti  in razklópiti -im dov. (ȋ ọ̄) knjiž. razkleniti, odpreti: lovec je razklopil past in jo spet nastavil / razklopiti posteljo, stol raztegniti / razklopiti napravo izklopiti ◊ kem. s kemičnimi postopki spremeniti netopne snovi v topne ♪
  15.      razklopotáti  -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán -a -o: razklopotan avtobus ♪
  16.      razkmétiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, povzročiti, da kdo ni več kmet: razkmetiti prebivalstvo ♪
  17.      razknjížba  -e ž (ȋ) jur. izknjižba ♪
  18.      razknjížiti  -im dov. (í ȋ) jur. izknjižiti: razknjižiti dolg na posestvu ♪
  19.      razkódranček  -čka m (ọ̑) ljubk. razmršen, kodrast otrok: mali razkodranček ♪
  20.      razkódrati  -am dov. (ọ̑) ekspr. razmršiti: veter ji je razkodral lase ◊ friz. oblikovati drobno nakodrane lase v pričesko brez kodrov razkódran -a -o: razkodran in raztrgan se je vrnil domov ♪
  21.      razkokodájsati  -am dov. (ȃ) nizko na več krajih reči, povedati: novico je razkokodajsala po vasi razkokodájsati se glasno se razgovoriti: poglej jo, kako se je razkokodajsala ♪
  22.      razkokodákati  -am dov. (ȃ) nizko na več krajih reči, povedati: ne povej ji, ker bo vse razkokodakala razkokodákati se glasno se razgovoriti: razkokodakala se je, da so nas bolela ušesa ♪
  23.      razkòl  -ôla m (ȍ ó) 1. ločitev v dele, skupine: nasprotujoča si stališča so povzročila razkol; razkol cerkve; razkol v stranki / politični, verski razkol ♦ rel. vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054 // stanje po taki ločitvi: razkol je trajal več let 2. knjiž. razdvojenost, razklanost: v sebi je čutila razkol / duševni, notranji razkol ● knjiž. razkol med teorijo in prakso neskladje, neskladnost; cepljenje v razkol pri katerem se cepič vtakne v zarezo debelejše podlage ♪
  24.      razkólek  -lka m (ọ̑) min. odklani del kristala, omejen z razkolnimi ploskvami ♪
  25.      razkólen 1 -lna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki se da razklati: ta les je razkolen ♦ min. razkolna ploskev ploskev, po kateri se kristal loči v dele ♪

   401 426 451 476 501 526 551 576 601 626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA