Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
raz (501-525) 
- razkápati se -am se in -ljem se dov. (ā ȃ) ekspr. v presledkih drug za drugim oditi: ljudje so se počasi razkapali domov ♪
- rázkar -ja m (ā) les. skobljič z nazobčanim rezilom za čiščenje lesa pred furniranjem: brazdar in razkar ♪
- razkávsati -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem zelo poškodovati, uničiti: kokoši so razkavsale solato ♪
- razkázati tudi razkazáti -kážem dov. (á á á) 1. drugega za drugim pokazati: razkazali so jim knjige, slike; razkazati sobe // pokazati po delih: gostom so najprej razkazali hišo in vrt; razkazati komu mesto 2. zastar. pokazati: v boju je razkazal veliko moč / v prvem poglavju pisatelj razkaže življenje na podeželju opiše, prikaže ♪
- razkazoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj razkazuje: razkazovalec mesta, posestva ♪
- razkazoválen -lna -o prid. (ȃ) ki s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbuja pozornost, občudovanje: razkazovalno vedenje otrok ♪
- razkazovánje -a s (ȃ) glagolnik od razkazovati: razkazovanje hiše / nasprotovati javnemu razkazovanju čustev ♪
- razkazováti -újem nedov. (á ȗ) 1. drugega za drugim kazati: prodajalka razkazuje kupcem obleke; razkazovati pohištvo, stroje // kazati po delih: razkazovati kmetijo, mesto 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj vidno, opazno: nosi oprijete obleke, da razkazuje svojo lepo postavo 3. z določenimi dejanji delati, da kdo lahko kaj vidi, spozna: javno razkazovati bogastvo / razkazovati svojo oblast, vplivnost 4. delati vidno, opazno a) razpoloženje, stanje: razkazovati svoja čustva, ljubezen; povsod je razkazovala svojo potrtost b) lastnost, značilnost: človek rad razkazuje svojo moč in pogum / ekspr. razkazovala
je svoje čare razkazováti se s kazanjem svoje spretnosti, dovršenosti vzbujati pozornost, občudovanje: otroci se radi razkazujejo; razkazovati se pred obiskovalci; bahavo se razkazovati / razkazovala se je v novi obleki razkazujóč -a -e: razkazujoč ji mesto, jo je peljal v gledališče ♪
- razkipéti se -ím se dov., tudi razkípel se (ẹ́ í) 1. začeti močno kipeti: voda se je razkipela; pren., ekspr. mladost se razkipi 2. ekspr. razburiti se, razjeziti se: zakaj si se tako razkipel razkipèl in razkipél tudi razkípel -éla -o: razkipela juha ♪
- razkísanje -a s (ȋ) glagolnik od razkisati: razkisanje jedi z dodajanjem vode / razkisanje vina ♪
- razkísati -am dov. (ȋ) narediti, da kaj ni več (tako) kislo: z izpiranjem razkisati kislo zelje ♦ agr. razkisati tla z apnom; razkisati vino zmanjšati količino vinske kisline v njem; kem. razkisati z lugom ♪
- razkisávati -am nedov. (ȃ) razkisovati: razkisavati preveč kislo jed / razkisavati tla ♪
- razkislíti -ím in razkísliti -im dov., razkíslil (ȋ í; ȋ ȋ) agr. razkisati: razkisliti tla; razkisliti vino ♪
- razkisováti -újem nedov. (á ȗ) delati, da kaj ni več (tako) kislo: z dodajanjem vode razkisovati ♦ agr. razkisovati tla z apnom ♪
- razkladáč -a m (á) razkladalec: razkladači so hitro izpraznili ladjo ♪
- razkladálec -lca [u̯c] m (ȃ) delavec, ki razklada: razkladalci in šoferji / razkladalec vagonov ♪
- razkladálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkladanje: razkladalna naprava / razkladalna postaja; razkladalno pristanišče / skrajšati razkladalni čas ♪
- razkladalíšče -a s (í) kraj, prostor, kjer se razklada: urediti razkladališče / razkladališče lesa ♪
- razkládanje -a s (ȃ) glagolnik od razkladati: razkladanje lesa, tovora / naprave za razkladanje ladij / dolgočasila ga je z razkladanjem svojih težav ♪
- razkládati -am nedov. (ȃ) 1. spravljati kaj z vozila, živali: razkladati deske, vreče / delavci že razkladajo; razkladati ladjo, vagon 2. raba peša delati, da pride kaj na več mest; razlagati: razkladati listine po mizi / začela je razkladati kupljeno blago 3. ekspr. govoriti, pripovedovati: razkladati svoje modrosti; vsakomur je razkladala o svojih težavah / avtor razklada v članku svoje nazore 4. star. razlagati, tolmačiti: razkladati naravne pojave, sanje; natančno razkladati ♪
- razklánec -nca m (á) knjiž. razklan, razdvojen človek: glavni junak romana je tipičen razklanec ♪
- razklánjati -am nedov. (ȃ) fiz. razstavljati na spektralne barve: razklanjati curek bele svetlobe; sončna svetloba se lomi in razklanja ♪
- razklánost -i ž (á) stanje razklanega: razklanost debla / razklanost na različne države je bila za narod usodna; ekspr. razredna razklanost buržoazne družbe / njegova razklanost se je še večala; v sebi je čutila veliko razklanost; živeti v razklanosti; moralna razklanost / duševna, notranja razklanost ● knjiž. razklanost med resničnostjo in ideali neskladnost, nasprotje ♪
- razkláti -kóljem dov., razkôlji razkoljíte (á ọ́) 1. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dati kaj na dva ali več delov: razklati klado, štor; močno je udaril in poleno se je razklalo / razklati na dvoje, na pol 2. narediti podolgovato odprtino, zarezo v kaj: strela je razklala vrh drevesa; z nožem razklati lubje; brezoseb. smreko je razklalo; pren., ekspr. slepeč blisk je razklal nebo 3. nav. ekspr. ločiti v dele, skupine: taka politika bo stranko razklala; zaradi sporov se je organizacija razklala / razklati se v dva tabora 4. ekspr. povzročiti prenehanje česa, navadno za krajši čas: tuljenje
sirene je razklalo tišino / približujoči se koraki so razklali mir ● ekspr. ne povejte tega materi, bolečina ji bo razklala srce preveč jo bo prizadelo; ekspr. ne dovolim ti, pa če se razkolješ sploh ne razklán -a -o 1. deležnik od razklati: razklano deblo; čez pol razklana ladja 2. ki je v stanju velike notranje napetosti zaradi nasprotujočih si čustev, hotenj: razklan človek; biti, postati razklan / duševno, notranje razklan; ekspr. bil je sam v sebi razklan ∙ ekspr. odgovoril je z razklanim glasom hripavim, drhtečim ♪
- razklejíti -ím tudi razkléjiti -im dov., razkléjil (ȋ í; ẹ̑) odstraniti lepljive, klejaste snovi iz česa: razklejiti kosti ♦ les. razklejiti spah odstraniti iz njega klej; tekst. razklejiti surovo svilo degumirati ♪
376 401 426 451 476 501 526 551 576 601 
