Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (476-500)

476.      razjásnjenje  tudi razjasnjênje -a s (ȃ; é) glagolnik od razjasniti: potrebno bi bilo razjasnjenje nekaterih podrobnosti / v razjasnjenje povedati ♪
477.      razjasnjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razjasnjevati: razjasnjevanje dejstev, stališč / njegovo razjasnjevanje se nam ni zdelo verjetno ♪
478.      razjasnjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da je kaj brez oblakov; jasniti: burja razjasnjuje nebo; nebo se razjasnjuje; brezoseb. se že razjasnjuje 2. delati, da postane komu kaj (bolj) jasno, razumljivo: razjasnjevati naravne pojave; počasi so se mi stvari razjasnjevale / knjiga razjasnjuje človekovo duševnost // delati, da kdo izve, spozna, kar je potrebno, zaželeno: razjasnjeval jim je dobre in slabe strani naprave 3. delati, da postane kaj vzročno, logično utemeljeno: ta dogodek razjasnjuje vse nadaljnje dogajanje ♪
479.      razjéda  -e ž (ẹ̑) 1. vdolbina, ki jo naredi voda: razjede na kraških tleh; razjeda v skali 2. poškodba kovine zaradi kemičnega delovanja: razjede na železu 3. med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi: kisline povzročajo razjede; razjede in opekline // razpadanje tkiva na koži ali sluznici: razjeda na koži, nogi, očesu / golenja razjeda razpadanje tkiva na goleni zaradi prehranitvenih motenj pri krčnih žilah; želodčna razjeda ♪
480.      razjédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razjedati: zavarovati cevi pred razjedanjem / razjedanje zemeljskega površja zaradi delovanja tekoče vode ♪
481.      razjédati  -am nedov. (ẹ́) 1. z grizenjem uničevati: molji razjedajo volnene tkanine; nekatere mravlje razjedajo les / ekspr. težko delo mu razjeda zdravje uničuje; pren. sovraštvo mu razjeda srce 2. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: rja, sol razjeda železo / ta plin razjeda kožo, sluznico // s svojim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano: ledeniki razjedajo zemeljsko površje; valovi razjedajo obalo 3. ekspr. vznemirjati, mučiti: domotožje, ljubosumje, obup ga razjeda; zakaj bi se razjedal s takimi dvomi; ne razjedaj si duše razjedajóč -a -e: razjedajoča morska voda; razjedajoče hrepenenje ♪
482.      razjedàv  -áva -o prid. (ȁ á) zastar. jedek: razjedava snov ♪
483.      razjédek  -dka m (ẹ̑) redko razjeda: razjedki in razpoke ♪
484.      razjéden ¹ -dna -o (ẹ̑) pridevnik od razjeda: razjedna rana ♪
485.      razjéden ² -dna -o prid. (ẹ̄) redko jedek: razjedna snov, tekočina ♪
486.      razjedenína  -e ž (í) med. razjeda: kisline povzročajo razjedenine / razjedenina na koži ♪
487.      razjédenost  -i ž (ẹ̑) stanje razjedenega: razjedenost kože, rok / ekspr. duševna razjedenost sodobnega človeka ♪
488.      razjedljív  -a -o prid. (ȋ í) star. jedek: razjedljiva snov, tekočina ♪
489.      razjésti  -jém dov., 2. mn. razjéste, 3. mn. razjedó tudi razjéjo; razjéj in razjèj razjéjte; razjédel razjédla, stil. razjèl razjéla (ẹ́) 1. z grizenjem uničiti: pohištvo so razjedli črvi; volneno blago razjedo molji; pren. častihlepje mu bo razjedlo dušo 2. s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: lug razje kožo; rja je razjedla kovinsko ograjo // s svojim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano: hudournik je razjedel pobočje / vrv, žica mu je do krvi razjedla roko razjéden -a -o: od črvov razjedena omara; razjedena pločevina ♪
490.      razjézditi  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) stopiti, skočiti z živali, na kateri je kdo jezdil: vojaki so razjezdili / razjezditi konja ♪
491.      razjezíti  -ím dov., razjézil (ȋ í) spraviti v jezo, razdraženost: z nesramnim govorjenjem jih je zelo razjezil / razjezilo bi me, če ne bi prišli // povzročiti nezadovoljstvo: nestrokovna in pristranska kritika je igralce razjezila razjezíti se začutiti, izraziti veliko jezo: ko je to slišal, se je razjezil; oče se je razjezil nanj, ker ni izdelal; ekspr. za vsako malenkost se razjezi; hitro, rada se razjezi // izraziti nezadovoljstvo, ogorčenost: razjeziti se zaradi slabe kvalitete blaga / razjezil se je, da mu ne bo več dajal denarja / pusti me pri miru, se je razjezila razjezèn -êna -o: razjezen človek; razjezen je odšel spat ♪
492.      razjezljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) razjezi: hitro razjezljiv človek ♪
493.      razjókati se  tudi razjokáti se -am se, in razjókati se tudi razjokáti se -jóčem se dov., razjókajte se tudi razjokájte se in razjóčite se (ọ́ á ọ́) izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami ali glasovi: razjokala se je in bilo ji je lažje; ob slovesu se je razjokal; od jeze, žalosti se razjokati; glasno, tiho se razjokati / razjokati se nad svojo usodo razjókan -a -o: skušal je potolažiti razjokanega otroka ∙ knjiž. ima bled obraz in razjokane oči objokane ♪
494.      razkáčenost  -i ž (ȃ) ekspr. velika jeza, razdraženost: razkačenost ga je minila; posmehovanje jo je spravilo v razkačenost / v razkačenosti ga je udaril ♪
495.      razkáčiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. zelo razjeziti, razdražiti: objestno govorjenje ga je razkačilo; zajokala je, kar je očeta še bolj razkačilo; zelo se je razkačila razkáčen -a -o: razkačen starec; ves razkačen udari s pestjo po mizi; prisl.: razkačeno pogledati ♪
496.      razkadíti  -ím dov., razkádil; razkajèn (ȋ í) narediti, povzročiti, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter je razkadil meglo; pren. njegove besede so razkadile vse dvome razkadíti se 1. prenehati biti, obstajati: dim se je že razkadil; ko so se oblaki razkadili, smo zagledali vrhove gor; brezoseb. odpri okno, da se razkadi // ekspr. izginiti, miniti: pomisleki, predsodki so se razkadili; njegova slava se je brez sledu razkadila 2. ekspr., z dajalnikom izraža prenehanje stanja, razpoloženja, kot ga določa samostalnik: počakal je, da se ji je jeza razkadila; navdušenje se mu je kmalu razkadilo; na svežem zraku se jim je pijanost razkadila ♪
497.      razkájati  -am nedov. (á) delati, povzročati, da česa iz drobnih delcev, hlapov v zraku ni več: veter razkaja dim razkájati se prenehavati biti, obstajati: proti poldnevu se je megla začela razkajati ♪
498.      razkájfati  -am dov. (ȃ) nižje pog. zelo razjeziti, razdražiti: njene besede so ga razkajfale ♪
499.      razkalíti  -ím dov., razkálil (ȋ í) narediti, povzročiti, da kaljeno jeklo ni več (tako) trdo: toplota rezilo razkali; pri vrtanju se sveder lahko razkali ♪
500.      razkápati  -am in -ljem nedov. (ȃ) nar. kopati, razkopavati: ves dan so razkapali in odvažali zemljo ♪

   351 376 401 426 451 476 501 526 551 576