Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (3.976-4.000)


  1.      devastírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. opustošiti, razdejati: devastirati naselje, pokrajino devastíran -a -o: devastirana gozdna parcela ♪
  2.      dévati  -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele) ● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati ♪
  3.      devét  devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka ♪
  4.      devétdeset  -ih štev. (ẹ̑) izraža število ali številko devetdeset [90] ♪
  5.      devetína  -e ž (í) del na devet enakih delov razdeljene celote: vsak je dobil svojo devetino ♦ zgod. podložniška dajatev devetega dela pridelkov, dohodkov zemljiškemu gospodu ♪
  6.      devétindevétdeset  -ih štev. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža število ali številko devetindevetdeset [99]: jeseni bo star devetindevetdeset let; Tržaška cesta 99 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: za nepoštenost [je] razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden (I. Cankar) ♪
  7.      devetkáč  -a m (á) slabš. kdor veliko govori o nepomembnih stvareh: bil je velik devetkač in jezikač; prazni devetkači ♪
  8.      devetkánje  -a s (ȃ) glagolnik od devetkati: bil je naveličan njenega devetkanja / njegova povest je prazno devetkanje ♪
  9.      devétkrat  prisl. (ẹ̑) izraža devet ponovitev: devetkrat ena je devet; devetkrat mu je pisal / devetkrat večji; devetkrat manj ♪
  10.      devétnajst  in devetnájst -ih štev. (ẹ̑; á) izraža število ali številko devetnajst [19]: pridem ob devetnajstih ♪
  11.      devetnájststo  in devétnajststo štev. neskl. (á; ẹ̑) navadno v letnicah izraža število ali številko tisoč devetsto [1900]: bilo je na jesen leta devetnajststo dvainštirideset ♪
  12.      devétsto  štev. neskl., stil. devétsto devétstotih (ẹ̑) izraža število ali številko devetsto [900]: sestanka se je udeležilo kakih devetsto ljudi / Tisoč ljudi je živelo kakor jaz in devetsto devetindevetdeset jih je bilo zadovoljnih (I. Cankar) ♪
  13.      deviácija  -e ž (á) knjiž. odmik od normalnega ali pravega, odklon: psihična deviacija; deviacije v otrokovem vedenju / v organih samoupravljanja so se pojavile deviacije; birokratske deviacije ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; fiz. deviacija žarka kot, za katerega se žarek odkloni pri prehodu skozi optično napravo; grad. deviacija delno menjanje stare trase pri rekonstrukciji ceste; preložitev ♪
  14.      devíca  -e ž (í) 1. ženska, ki še ni spolno občevala: ta je še devica / ekspr.: ostala boš devica neporočena; stara, večna, zarjavela devica 2. star. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: opeval je izvoljeno devico; lepa devica; obrazi cvetočih devic ● rojen v znamenju device v času od 24. avgusta do 23. septembra ◊ astr. Devica šesto ozvezdje živalskega kroga; rel. devica Marija Kristusova mati; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani ♪
  15.      devíški  -a -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na device: ostala je deviška; deviško telo / deviška čast; deviška čistost, sramežljivost / nevesta je imela na glavi bel deviški venec ♦ anat. deviška kožica kožna guba ob vhodu v nožnico; himen; biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; čeb. deviško satje satje, ki še ni zaleženo 2. ekspr. ohranjen v prvotnem stanju: deviški pragozdovi, gorski vrhovi; deviška narava, zemlja / deviški sneg devíško prisl.: deviško bel sneg; deviško čist; deviško lep obraz ♪
  16.      devón  -a m (ọ̑) geol. obdobje starejšega paleozoika, v katerem so se razvile prve dvoživke ♪
  17.      dez...  predpona v sestavljenkah za izražanje a) nasprotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: dezorganizacija, dezorientacija; dezinficirati b) odstranjevanja, smeri proč, stran: dezinsekcija, dezodoracija ♪
  18.      dezagregácija  -e ž (á) knjiž. razkroj, razpad, razdružitev: dezagregacija sestavnih elementov, komponent ♪
  19.      dezalienácija  -e ž (á) knjiž. odpravljanje, prenehanje alienacije, razodtujevanje: proces dezalienacije ♪
  20.      dezatomizácija  -e ž (á) neuvajanje atomskega orožja na kako ozemlje, področje: razpravljali so o dezatomizaciji in razorožitvenih problemih; dezatomizacija Afrike ♪
  21.      dezertácija  -e ž (á) pobeg od vojakov ali iz boja: polk je bil razredčen zaradi dezertacij; nagovarjati vojake k dezertaciji; med prostovoljci ni bilo niti enega primera dezertacije; kazen za dezertacijo ♪
  22.      dezertírati  -am dov. in nedov. (ȋ) pobegniti od vojakov ali iz boja: pod vplivom propagande je dezertirala cela četa; dezertiral je iz nemške vojske; dezertirati k sovražniku; pren. dezertiral je iz organizacije ♪
  23.      deziluzíja  -e ž (ȋ) knjiž. odprava, izguba iluzije, razočaranje: pisatelj se z begom v spomine umika deziluziji sedanjosti; pesnikova erotična deziluzija; popolna, trpka deziluzija ♪
  24.      deziluzionírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. odpraviti, odstraniti iluzije: deziluzioniral je umetnika in ga prikazal kot živega človeka / resnica ga je deziluzionirala razočarala ♪
  25.      dezinfékcija  -e ž (ẹ́) uničenje, uničevanje kužnih klic; razkužitev, razkuževanje: zdravniške ekipe so opravile cepljenje in dezinfekcijo; dezinfekcija rane; sredstvo za dezinfekcijo; pren., ekspr. dezinfekcija morale ♪

   3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976 4.001 4.026 4.051 4.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA