Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (201-225)

201.      razčŕtati  -am dov. (ŕ r̄) s črtami razdeliti: razčrtati ploskev na četverokotnike; razčrtati v manjše dele / ekspr. električne žice so razčrtale zemljišče podolgem in počez razčŕtan -a -o: razčrtan papir ♪
202.      razčúpati  -am dov. (ȗ) nar. raztrgati: volk je razčupal ovci kožuh ♪
203.      razčustvovánost  -i ž (á) knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost ♪
204.      razčustvováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. močno čustveno vznemiriti: dekletovo pripovedovanje ga je razčustvovalo; starec se je razčustvoval razčustvován -a -o: razčustvovan človek; postal je razčustvovan; prisl.: razčustvovano je zajokala ♪
205.      razčvekáti  -ám dov. (á ȃ) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne povej ji, vse bo razčvekala razčvekáti se razgovoriti se: razčvekali sta se o vseh mogočih stvareh ♪
206.      razdájanje  -a s (ȃ) glagolnik od razdajati: razdajanje denarja / razdajanje življenjskih moči ♪
207.      razdájati  -am nedov. (ȃ) dajati po delih: razdajati svoje bogastvo; razdajala je, dokler je bilo kaj v kašči; preveč razdaja, da bi kaj imela / ekspr. svoje znanje je nesebično razdajal // podarjati: svojih slik ni prodajal, ampak razdajal prijateljem razdájati se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabljati svoje sposobnosti za druge: mati se razdaja družini; vse življenje se je samo razdajala / pesnik se razdaja ● knjiž. v ljubezni sta se razdajala se drug drugemu predajala razdajajóč -a -e: razdajajoča se ženska ♪
208.      razdajáti  -dájem, tudi razdájati in razdajáti -em, stil. razdajáti -èm dov., razdajàj razdajájte tudi razdájaj razdájajte; razdajál tudi razdájal (á á; á á á; á ȅ) knjiž. razdati: vse svoje imetje je razdajal revežem / nekaj svojih slik je prodala, večino pa razdajala ♪
209.      razdálja  -e ž (ȃ) dolžina najkrajše črte med dvema predmetoma ali točkama: razdalja se veča; izmeriti razdaljo; kilometrska, majhna, velika razdalja; krajevna razdalja; prenos energije na večje razdalje; razdalja do sto metrov; razdalja od vrat do postelje; razdalja med kolesoma; kažipot z označbo razdalj / strelna, vidna razdalja / prehoditi razdaljo v eni uri / stati v primerni, ekspr. spoštljivi razdalji; streljati (i)z razdalje petnajstih metrov; približati se na razdaljo desetih korakov / avtobus ima v razdalji dveh kilometrov dve postaji na relaciji // časovna dolžina, ki loči dva dogodka: razdalja nam pomaga, da odločitve pravičneje ocenimo / časovna razdalja / iz razdalje so vsi dogodki drugačni ● ekspr. v sodobnem času se razdalje manjšajo z novimi prevoznimi, obveščevalnimi sredstvi se svet lažje, hitreje spoznava; zna varovati razdaljo do podrejenih ni z njimi preveč prijazen, domač; pog. držati ljudi v razdalji ne biti z njimi preveč prijazen, domač; knjiž. med tema filozofskima sistemoma je nepremostljiva razdalja sta si zelo različna, nasprotna; knjiž. med očetom in sinom je velika razdalja ni čustvene povezanosti, duhovne sorodnosti ◊ avt. varnostna razdalja; zavorna razdalja ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; fiz. goriščna razdalja; fot. predmetna razdalja; teh. medosna razdalja ♪
210.      razdáljnik  -a m (ȃ) adm. priprava na pisalnem stroju za nastavljanje razdalje med vrsticami ♪
211.      razdaníti se  -ím se dov., razdánil se (ȋ í) nav. 3. os., zastar. zdaniti se: ko se je razdanilo, je vstala ♪
212.      razdáti  -dám dov., 2. mn. razdáste in razdáte; razdál (á) dati po delih: denar je razdal revežem; vse je razdala; postopoma razdati / ekspr. vse svoje moči je razdal // podariti: nekaj vina smo prodali, nekaj pa razdali razdáti se s požrtvovalnim, nesebičnim delom porabiti svoje sposobnosti za druge: razdati se družini, za otroke; v svojem kratkem življenju se je razdal / ekspr. razdati se za plemenite cilje ● knjiž. dekle se mu je popolnoma razdalo predalo; ekspr. kar zasluži, razda za hrano porabi razdán -a -o: razdan denar; bogastvo je bilo hitro razdano ♪
213.      razdedíčiti  -im in razdédičiti -im dov. (í ȋ; ẹ̑) zastar. razdediniti: razdedičiti hčer ♪
214.      razdedíniti  -im dov. (í ȋ) odvzeti pravico do dedovanja: oče ga je razdedinil; pren., knjiž. zavzemal se je za ljudi, ki jih je življenje razdedinilo razdedínjen -a -o: razdedinjena hči ♪
215.      razdedínjenec  -nca m (ȋ) kdor je razdedinjen: razdedinjenec se je pritožil na sodišče; pren., knjiž. boj razdedinjencev proti zatiralcem ♪
216.      razdedínjenje  -a s (ȋ) glagolnik od razdediniti: razdedinjenje sina; to je bil vzrok za razdedinjenje ♦ jur. delno, popolno razdedinjenje ♪
217.      razdehtéti se  -ím se [dǝh tudi deh] dov., razdehtì se tudi razdêhti se (ẹ́ í) knjiž. razdišati se: po vsej hiši se je razdehtel vonj cvetoče lipe / utrgani cvet se kmalu razdehti ♪
218.      razdejálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. razdiralen, uničevalen: razdejalna moč vetra / razdejalni bes ♪
219.      razdejánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered ♪
220.      razdejánost  -i ž (á) stanje razdejanega: razdejanost mesta / duševna razdejanost; obup in razdejanost ♪
221.      razdejáti  -déjem dov., tudi razdém; 2. mn. razdéjete tudi razdéste, 3. mn. tudi razdejó; razdéj in razdèj; razdejál (á ẹ̑) navadno kot nedoločnik in deležnik na -l nasilno zelo poškodovati: neznanci so razdejali spomenik; potres je razdejal mesto / deželo je razdejala vojna // ekspr. spraviti v nered; razmetati: otroci vse razdenejo ● knjiž. bolezen in trpljenje sta ji razdejala obraz povzročila, da je zguban, upadel; nar. razdejati slamoreznico razstaviti, razdreti; nar. razdejati zaklano žival razkosati; knjiž. ne more ga pozabiti, čeprav ji je razdejal življenje uničil razdeján -a -o: razdejan grad; razdejana cesta; po hiši je bilo vse razdejano; duševno razdejan človek; prim. razdeti ♪
222.      razdél  -a m (ẹ̑) knjiž. prostorsko ločen, omejen del česa; predelek: v posebnem razdelu denarnice hrani račune / redko zapisati podatek v določen razdel rubriko ● zastar. njegovo premoženje bo šlo na razdel se bo razdelilo ♪
223.      razdélba  -e ž (ẹ̑) 1. teh. označitev merske priprave s črticami, navadno tudi s številkami; graduacija: razdelba termometra // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi: razdelba se že slabo vidi 2. star. razdelitev: razdelba zemljišča ♪
224.      razdélek  -lka m (ẹ̑) 1. navadno grafično ločen, vsebinsko zaključen del v okviru kake celote: ta razdelek vsebuje opombe in kazalo; knjiga ima več razdelkov; nekatere pesmi bi lahko uvrstili v samostojen razdelek / zastar. drugi razdelek romana mi je bil res všeč drugo poglavje 2. navadno s črtami omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; rubrika: razdeliti list na razdelke; vpisati podatek v ustrezni razdelek // knjiž. stalni oddelek, stran s specializirano vsebino v časopisu, reviji: urednik jezikovnega razdelka 3. teh. razdalja med zaporednima črticama na merski pripravi: živo srebro se je dvignilo za dva razdelka // črtice, navadno tudi številke na merski pripravi; graduacija: razdelki so že slabo vidni ● zastar. umetnikovo življenje se deli na več razdelkov obdobij ◊ strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja; delitev ♪
225.      razdélen  -lna -o prid. (ẹ̄) knjiž. razdeljiv: kmetije ne smejo biti razdelne ♦ min. razdelna ploskev ploskev, po kateri kristal pod pritiskom razpade v dele ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301