Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (1.826-1.850)



  1.      razžírati  -am nedov. ( ) 1. s kemičnim delovanjem povzročati, da je kaj poškodovano; razjedati: rja, sol je začela razžirati kovinske dele // ekspr. povzročati, da je kaj poškodovano sploh: rak razžira tkivo; vlaga razžira pohištvo 2. ekspr. zelo vznemirjati, mučiti: brezup, dvom ga razžira; iskal je odgovor na vprašanje, ki ga je razžiralo
  2.      razživéti se  -ím se dov., razžível se (ẹ́ í) 1. postati (bolj) živahen, dejaven: po večerji so se gostje razživeli; razživeti se v veseli družbi / obraz se mu je razživel / pogovor se ni mogel razživeti; ekspr. prepir se je razživel v oster spor je prešel // s pojavitvijo navadno večjega števila premikajočih se ljudi postati zelo razgiban, živahen: zvečer se mesto razživi / mravljišče se je v hipu razživelo 2. redko ponovno se pojaviti, vzbuditi: v njem so se razživeli spomini razživèl in razživél -éla -o: razživeli gostje; bil je ves razživel razživét -a -o: razživeto upanje
  3.      razživítev  -tve ž () knjiž. poživitev: trudil se je za razživitev družabnega življenja
  4.      razživíti  -ím dov., razžívil ( í) povzročiti, da postane kdo (bolj) živahen, dejaven: znal je razživiti obiskovalce; v družbi se je hitro razživila / ekspr. vino mu je razživilo domišljijo razžívljen -a -o: razživljeni obrazi; biti razživljen
  5.      razžívljati  -am nedov. (í) povzročati, da postane kdo (bolj) živahen, dejaven: znala je privabljati in razživljati ljudi; razživljala se je samo med otroki / pijača ga je vedno bolj razživljala / gledališke predstave razživljajo kulturno življenje
  6.      razžréti  -žrèm dov., razžŕl (ẹ́ ) s kemičnim delovanjem povzročiti, da je kaj poškodovano; razjesti: kislina ji je razžrla kožo; rja, sol razžre kovine // ekspr. povzročiti, da je kaj poškodovano sploh: rak mu je razžrl pljuča; vlaga je razžrla les ● ekspr. zavist ga bo razžrla zelo je zavisten razžŕt -a -o: od vlage razžrt steber; razžrta pločevina
  7.      razžuboréti se  -ím se dov. (ẹ́ í) ekspr. začeti močno žuboreti: voda se je razžuborela in razpenila
  8.      razžvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) zdrobiti z zobmi in premešati s slino: razžvečiti hrano / komaj je razžvečil košček klobase zgrizel, pojedel razžvéčen -a -o: razžvečeno meso
  9.      razžveplánje  -a s () glagolnik od razžveplati: razžveplanje grodlja, jekla
  10.      razžvepláti  -ám dov.) metal. odstraniti, odvzeti žveplo iz raztaljene kovine: razžveplati grodelj
  11.      razžvrkljáti  -ám dov.) z žvrkljanjem narediti, da se delci kake snovi v njej enakomerno porazdelijo: razžvrkljati jajca / razžvrkljati testo za palačinke / razžvrkljati moko, rumenjak v mleko razžvrklján -a -o: razžvrkljani rumenjaki
  12.      ráža  -e ž (á) zool. morska riba romboidne oblike z močnim trnastim repom, Raja
  13.      ráženj  -žnja m (á) 1. priprava s palico, na katero se natakne žival, za pečenje navadno nad žerjavico: peči na ražnju / električni, prenosni raženj / vrteti raženj; natakniti jagnje na raženj ∙ ekspr. kriči, kot bi ga na ražnju pekli zelo // priprava z rešetko, ploščo za pečenje navadno nad žerjavico: peči jetrca na ražnju 2. nar. palica, na katero se obesi, natakne meso, da se suši v dimu: natakniti mesene klobase na raženj / za žetev so prihranili raženj klobas 3. zastar. tanjši kol, prekla: z ražnjem klatiti sadje; biti suh kot raženj / fižolovi ražnji // dolg meč, kopje: vitez je s svojim ražnjem spretno odbijal napadalce
  14.      rážnjič  -a m (ā) 1. na žaru pečeno svinjsko meso, nabodeno na paličici: jesti ražnjiče; ražnjiči in čevapčiči / peči ražnjiče 2. paličica, navadno kovinska, za nabadanje, pečenje: nabosti na ražnjič
  15.      abrazíja  -e ž () 1. geol. izpodjedanje, rušenje morske obale zaradi razdiralnega delovanja valov: učinkovanje abrazije 2. med. ostrganje tkiva: abrazija maternične sluznice
  16.      abrazíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na abrazijo: abrazijsko delovanje valov; abrazijska obala / abrazijski instrument
  17.      abrazív  -a m () metal. material, ki se uporablja za brušenje materiala, mehkejšega od njega: diamantni prah kot najtrši abraziv
  18.      arbitráža  -e ž () 1. razsodišče v nesodnih sporih: ustanoviti arbitražo; predložiti spor državni, mednarodni arbitraži; odločba arbitraže // razsojanje, razsodba tega razsodišča: nepristranska arbitraža 2. ekon. posli, s katerimi se izkoriščajo različne cene, tečaji na tržiščih: blagovna, devizna arbitraža
  19.      arbitrážen  -žna -o prid. () nanašajoč se na arbitražo: arbitražni postopek, sklep; arbitražna komisija; spor so rešili na arbitražnem sodišču / arbitražni posli
  20.      arbitražêr  -ja m () ekon. kdor se ukvarja z arbitražnimi posli
  21.      ávtogaráža  -e ž (-) garaža (za avtomobile): ima svojo avtogaražo
  22.      baráž  -a m () šport. dodatno odločilno tekmovanje pri sabljanju: o naslovu prvaka je odločal baraž
  23.      baráža  -e ž () voj. ovira ali sistem ovir, ki preprečujejo sovražniku vdor, zapora: prekoračiti baražo
  24.      barážen  -žna -o () pridevnik od baraža, zaporen: baražni balon; baražni ogenj
  25.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črtabot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo

   1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA