Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (14.591-14.615)



  1.      radodáren  -rna -o prid., radodárnejši (á ā) ki rad daruje, da: radodaren človek; dobra in radodarna gostiteljica; bil je radodarnejši kot navadno / ekspr. ima radodarne roke / ekspr.: z obljubami, pohvalami so zelo radodarni radi obljubljajo, hvalijo; radodarna zemlja rodovitnaekspr. narava je bila pri tej ženski radodarna ta ženska je lepa, pametna radodárno prisl.: radodarno je razdajal, kar je imel ∙ ekspr. radodarno namazan kruh na debelo
  2.      rádon  in radón -a m (; ọ̑) kem. redek radioaktivni žlahtni plin, ki nastane pri razpadanju urana, element Rn: uporaba radona v medicini; ksenon in radon
  3.      radovéden  -dna -o prid., radovédnejši (ẹ́ ẹ̄) ki bi rad vedel, izvedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti: radoveden otrok; ne bodi tako radoveden / ekspr. skrivati se radovednim očem, pogledom ∙ ekspr. radovedni spol ženske // v povedni rabi ki bi rad vedel, kar izraža dopolnilo: radoveden sem, kako se bo to končalo / zastar.: radovedni so vsake malenkosti zanima jih vsaka malenkost; ni bila radovedna na druge ženske niso je zanimale; ni bila ljubosumna nanje radovédno prisl.: radovedno gledati, vprašati; sam.: vedno več radovednih se je zbiralo ob ponesrečencu
  4.      radovédnik  -a m (ẹ̑) knjiž., redko radoveden človek: radovedniki so gledali, kako se peče vol na ražnju
  5.      radovédnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost radovednega človeka: njena radovednost je zelo znana; zaradi njegove radovednosti ga nihče ne mara / ekspr. sama radovednost te je // želja vedeti, izvedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti: obšla, premagala ga je radovednost; vzbujati radovednost; to je naredil iz radovednosti / oči se mu svetijo od radovednosti / slabš. babja radovednost; raziskovalna radovednost ∙ ekspr. pasti radovednost zadrževati se kje in si radovedno ogledovati kaj
  6.      rafál  -a m () skupina hitro si sledečih strelov iz avtomatskega orožja: po dolini odmevajo rafali; dolg, kratek rafal; mitralješki rafal; posamezni streli in rafali / streljati v rafalih / ekspr. podrl, posekal ga je rafal; rafal ga je zadel v glavo; izstreliti, pog., ekspr. izpustiti rafal na sovražnika; pren. izpustiti rafal besed, kletvic; ni se zmedel pod rafalom vprašanj ◊ meteor. burja piha v rafalih v močnih, nenadnih sunkih
  7.      rafinátor  -ja m () les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafinator
  8.      rafinêr  -ja m () les. stroj za fino drobljenje lesa v vlakna, razvlaknjevalnik: defibrator in rafiner
  9.      rafiníranje  -a s () glagolnik od rafinirati: rafiniranje bakra; postopek rafiniranja / rafiniranje izražanja ♦ teh. elektrolitsko rafiniranje
  10.      rafiníranost  -i ž () lastnost, značilnost rafiniranega: rafiniranost sladkorja / knjiž.: pod navidezno grobostjo se je skrivala rafiniranost okusa; rafiniranost v vedenju in izražanju
  11.      rafinírati  -am nedov. in dov. () 1. odstranjevati primesi; čistiti, prečiščevati: rafinirati surovi baker; rafinirati sladkor; rafinirati nafto 2. knjiž. delati, da postane kaj izbrano, uglajeno: rafinirati svoje izražanje, vedenje; oblike meščanske drame so se rafinirale in dopolnjevale rafiníran -a -o 1. deležnik od rafinirati: rafiniran človek; rafiniran jezik, okus; sladkor je rafiniran; rafinirana nafta 2. knjiž. premeten, zvit: rafiniran politik / izmišljal si je najbolj rafinirana ponižanja; prisl.: rafinirano se izražati; rafinirano mučiti
  12.      ragáda  -e ž () med. razpoka na koži ali sluznici, navadno boleča: zdraviti ragade; ragade na prsni bradavici, ustnicah
  13.      ragtime  -a [rêgtajm in régtajm] m (; ẹ̑) muz., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja ameriška plesna glasba z izrazitim sinkopiranim ritmom: plesati ob ragtimu; ritem ragtima; ragtime in jazz // ples v tem ritmu: plesati ragtime; neskl. pril.: ragtime orkester
  14.      ráhel  -hla -o [ǝ] prid., ráhlejši (á) 1. ki ni trdno sprijet, gost: rahel skupek vlaken; rahel sneg; rahla zemlja / rahel kruh; rahlo testo / ima že rahle kosti / rahla tančica // ki ni trdno, tesno nameščen: rahel vozel; delala je rahle zanke 2. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: rahla vlaga; ekspr. rahle sence / cesta zavija v rahlem loku; rahla izboklina / obšel ga je rahel dvom, nemir; rahla pijanost; rahlo spanje / biti rahlega zdravja / v njenem glasu je bil rahel očitek, posmeh / med njima je le rahla podobnost // ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: rahel dež, veter; rahla oblačnost b) glede na čutno zaznavnost: rahel dotik, sunek, udarec; rahel šum; pri srcu čuti rahlo zbadanje / zahvalil se je z rahlim poklonom, smehljajem 3. nav. ekspr. ki daje videz šibkosti, neodpornosti: bil je rahel otrok; preveč je rahla za take napore / ima rahle roke / odgovoril mu je rahel glas / duševno rahli ljudje občutljivi, neodporniekspr. imeti rahlo prednost pred kom majhno ráhlo prisl.: rahlo drhteti; začelo je rahlo rositi; rahlo čuteča žena ∙ ekspr. to mi že rahlo preseda tega sem se že naveličal; prim. narahlo
  15.      rahítičen  -čna -o prid. (í) 1. ki ima rahitis: rahitičen otrok; postati rahitičen; rahitično tele / rahitične spremembe na kosteh 2. ekspr. šibek, slaboten: ob cesti so rastli rahitični topoli / rahitična svetloba je razsvetljevala sobo
  16.      rahítis  -a m () bolezen z motnjami v rasti in razvoju kosti zaradi pomanjkanja vitamina D: rahitis se pojavlja zlasti pri dojenčkih; preboleti, zdraviti rahitis
  17.      rahljáti  -ám nedov.) 1. delati, da kaj ni več a) trdno sprijeto, gosto: rahljati zemljo; rahljati z grabljami, rokami / rahljati testo s pecilnim praškom / rahljati volno / rahljati blazine; rahljati posteljo ♦ agr. globoko, plitvo rahljati b) trdno, tesno nameščeno: rahljati obvezo, vezi; začeli so si rahljati pasove 2. nav. ekspr. delati, da postane kaj manj močno, izrazito: rahljati disciplino, moralo; njihova oblast se je začela rahljati / prepiri so rahljali vezi med njimi ● ekspr. rahljati komu možgane pripravljati ga za učenje, razmišljanje; ekspr. živci se mu rahljajo postaja živčen, razdražljiv
  18.      rahločúten  -tna -o prid., rahločútnejši (ū) ki v ravnanju, vedenju kaže občutljiv, razumevajoč odnos: rahločuten človek; celo do sovražnikov je rahločuten; z njo je zelo rahločuten / ima rahločutno srce / rahločutno ravnanje rahločútno prisl.: rahločutno komu kaj povedati
  19.      raison d'être  -a [rezóndêtr] m, tudi neskl. (ọ̑-) knjiž. smisel, upravičenost, razlog obstoja: dobiti, izgubiti svoj raison d'être; ta festival ima svoj raison d'être; prim. rezon
  20.      rajálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na rajanje: rajalno razpoloženje / otroške rajalne igre, pesmi ♦ šport. rajalni pohod slikovito korakanje telovadcev na telovadišče in razvrščanje za nastop
  21.      rájati 1 -am nedov. () knjiž. plesati, izražajoč veselje: rajali so do jutra / otroka sta od sreče rajala in se objemala / rajati v kolu plesati / ekspr. snežinke rajajo po zraku
  22.      rájfájznovka  -e ž (-á) v nekaterih državah kreditna zadruga za podpiranje gospodarskega razvoja svojih članov, imenovana po ustanovitelju Raiffeisnu: kmetje in obrtniki so ustanavljali rajfajznovke
  23.      rajón  -a m (ọ̑) 1. navadno s prilastkom (manjše) območje, področje: pomagati gospodarsko nerazvitim rajonom / miličniška patrulja je obšla svoj rajon; delovni, dostavni rajon; monterjev, natakarjev rajon 2. med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 upravna enota, večja od terena: razdeliti mesto na rajone; razprave po rajonih / dela na rajonu // organi te enote: pritožil se je na rajon / poslali so ga na rajon na sedež teh organov
  24.      rajonírati  -am dov. in nedov. () publ. razdeliti na rajone: rajonirati mesto ♦ agr. rajonirati vinogradništvo, živinorejo določiti področja za vinogradništvo, živinorejo
  25.      rajonizácija  -e ž (á) publ. razdelitev na rajone: rajonizacija države, mesta ♦ agr. rajonizacija kultur, živinoreje določitev področij za kulture, živinorejo

   14.466 14.491 14.516 14.541 14.566 14.591 14.616 14.641 14.666 14.691  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA