Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (13.616-13.640)


  1.      preplúti  -plôvem in -plújem dov., tudi preplovíte (ú ó, ú) 1. s plutjem priti z enega konca česa na drugega: prepluti ocean, zaliv / prepluli so že pol poti / ekspr. kragulj je preplul poljano preletel 2. s plutjem prepotovati: razdaljo so prepluli v treh dneh ● zastar. njeno srce je preplula žalost prevzela, navdala ♪
  2.      prepodróben  -bna -o prid. (ọ̑) preveč podroben: prepodroben opis; prepodrobna razprava ♪
  3.      prepojíti  -ím dov., prepójil (ȋ í) 1. narediti, da se kaka snov, navadno tekoča, popolnoma razširi po drugi snovi: prepojiti les s kemičnimi sredstvi; prepojiti madež z bencinom; prepojiti sadje s sladkorjem; pren. veselje je prepojilo žalost 2. nav. ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: sobo je prepojil duh po španskem bezgu / strah ga je vsega prepojil; mladino je prepojilo navdušenje prepojíti se dobiti vase veliko kake snovi, navadno tekoče: hrana se v ustih prepoji s slino; obveza se je prepojila s krvjo prepojèn -êna -o: prepojen les; zrak je prepojen s prijetnim vonjem; z naprednimi idejami prepojena mladina; delo je prepojeno s satiričnim duhom ∙ ekspr. naša zemlja je bila med vojno prepojena s krvjo zelo veliko je bilo ubitih, ranjenih ♪
  4.      prepóka  -e ž (ọ̑) alp. prečna razpoka v skalovju: nastajanje prepok ♪
  5.      prepókati  -am dov. (ọ́ ọ̑) razpokati: ledenik je prepokal prepókan -a -o: apnenec je tam prepokan in preluknjan ♪
  6.      prepoklína  -e ž (í) alp. ozka prečna razpoka v skalovju: prepoke in prepokline ♪
  7.      prepolávljati  -am nedov. (á) razpolavljati: prepolavljati sadeže ♪
  8.      prepóln  -a -o [u̯n] prid. (ọ̑ ọ́) 1. preveč poln: prepoln sod; prepolna posoda / avtobus je prepoln, da bi lahko še kdo vstopil; prepolno skladišče / prepoln hlev; gostilna je ob nedeljah prepolna, zato ne grem tja / ekspr. plaže so prepolne ljudi na njih je preveč ljudi / ekspr. njegovo srce je prepolno sreče, da bi lahko trezno razmišljal / ekspr. ima nekoliko prepoln obraz 2. ekspr., z rodilnikom zelo poln: poletno nebo je prepolno zvezd / biti prepoln volje do dela; njegovo delo je prepolno ljubezni do domovine ♪
  9.      prepolovíti  -ím dov., prepolóvil (ȋ í) razpoloviti: prepoloviti jabolko; v neurju se je ladja prepolovila prepolovljèn -êna -o: zdrgniti s prepolovljeno čebulo ♪
  10.      prepóna  -e ž (ọ̑) 1. anat. mišična pregrada med prsno in trebušno votlino: prepona se širi in krči / trebušna prepona ♦ med. dihati s prepono tako, da se širi in krči trebušna prepona 2. zastar. zavesa: razdeliti sobo s prepono / pokriti pohištvo s preponami pregrinjali ♪
  11.      prepórek  -rka m (ọ̑) redko razporek: krilo s preporkom ♪
  12.      preporodíti  -ím dov., preporódil; preporojèn (ȋ í) knjiž. preroditi: s svojim delom je skušal preporoditi naše kulturne in politične razmere ♪
  13.      prepovédanost  -i ž (ẹ̑) dejstvo, da je kaj prepovedano: prepovedanost je izražena na različne načine ♪
  14.      prepovédati  -povém dov. (ẹ́) povedati, sporočiti, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedal jim je govoriti o teh stvareh; gostilničar jim je prepovedal kartanje; s pogledom, z roko komu kaj prepovedati; strogo prepovedati / zdravnik mu je prepovedal težko delo / prepovedali so mu cigarete / zastar. prepovedal jim je svojo hišo vstop vanjo // povedati, sporočiti to, navadno z grožnjo kazni: prepovedati nadurno delo; občinski organi so prepovedali točiti alkoholne pijače pred sedmo uro zjutraj; z odločbo, zakonom prepovedati; pismeno, ustno prepovedati / pod kaznijo prepovedati // povedati, sporočiti, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: prepovedati film, knjigo, nauk b) da kaj ne sme več obstajati: prepovedati kako društvo, organizacijo / časopis je nekaj časa izhajal, nato so ga prepovedali prepovédan -a -o: parkirati na prepovedanem mestu; po veljavnih predpisih je to prepovedano / kot opozorilo: nezaposlenim vstop prepovedan; kaditi prepovedano ∙ loviti v prepovedanem času v času, ko se po predpisih o lovu določene živali ne smejo loviti, streljati; prepovedani sad je najslajši človek najrajši dela, česar ne sme; star. sad prepovedane ljubezni nezakonski otrok; ta beseda, oblika je prepovedana ni v skladu z določenim slovničnim pravilom in se šteje za napako; sam.: ali sem storil kaj prepovedanega ♪
  15.      prepovedováti  -újem nedov. (á ȗ) praviti, sporočati, da se kaj ne sme narediti, delati: prepovedujem mu hitro voziti, pa me ne posluša / dov. prepovedujem ti povedati moje ime / zdravniki so mu več let prepovedovali težko delati, kaditi / ekspr. to mi prepoveduje srce // praviti, sporočati to, navadno z grožnjo kazni: ta urad jim je včasih dovoljeval, včasih prepovedoval prodajo izdelkov / v taborišču so jim večkrat prepovedovali pisma dobivanje, odpošiljanje pisem / to nam prepoveduje zakon / ta znak prepoveduje prehitevanje // praviti, sporočati, navadno z grožnjo kazni a) da se kaj zaradi določenih lastnosti, razlogov ne sme, ne more brati, gledati, širiti: cenzura je nekdaj take filme prepovedovala b) da kaj ne sme več obstajati: fašistična oblast je prepovedovala društvo za društvom ● ekspr. tako govorjenje, ravnanje si prepovedujem nezadovoljen, ogorčen sem zaradi neprimernosti, žaljivosti takega govorjenja, ravnanja z menoj ♪
  16.      prepoznáti  -znám dov. (á ȃ) 1. ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: čeprav je bil maskiran, so ga prepoznali; prepoznati ponesrečenca, utopljenca / že pri prvih zvokih je prepoznal napev; takoj je prepoznala njegovo pisavo // pri ponovnem srečanju ugotoviti, da je kdo isti, kot se misli: svojega nekdanjega učenca je takoj prepoznal; tako se je spremenil, da ga ni prepoznala; pogledal se je v ogledalo in se komaj prepoznal / prepoznati po glasu, po hoji 2. ugotoviti: prepoznali so njegovo bolezen; hitro je prepoznal fantovo nadarjenost ● zastar. prepoznala in zaljubila sta se v vlaku spoznala, seznanila prepoznán -a -o: prepoznan mrlič; razveselil se je prepoznanega sošolca ♪
  17.      preprečeváti  -újem nedov. (á ȗ) delati, povzročati a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečevati nesreče, zločine; preprečevati trčenja letal / preprečevati bolezni, krize; sredstvo, ki preprečuje gnitje / preprečevati konflikte, medsebojna obračunavanja; preprečeval je stike med njimi ∙ bolje je preprečevati kakor zdraviti b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečevati razvoj česa; preprečevati širjenje novih idej / industrijski odpadki preprečujejo življenje rastlinstva // delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečevati pobege / njihov namen je bil preprečevati sovražne akcije / tega ji ne sme nihče preprečevati / njegov značaj mu preprečuje še večje uspehe ♪
  18.      prepréči  -préžem dov., preprézi preprézite in preprezíte; preprégel preprégla; nam. prepréč in preprèč (ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepreči ploskev z ornamenti / prepreči s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: dolino so prepregli z daljnovodi 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: jarki so prepregli polja b) na kaki površini: gube, žilice preprežejo obraz; lise so prepregle les; nebo so prepregli temni oblaki; sence so prepregle pot / knjiž. mesečina je prepregla polje; pren. dušo mu je prepregla tema 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: bršljan je prepregel zidove; plevel prepreže peščene steze b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepregle korenine; vodne rastline preprežejo ribnik 4. menjati, zamenjati vprežno žival: ustavili so se le toliko, da so prepregli; prepreči konje / prepreči konja v kočijo 5. star. namestiti napravo, ki onemogoča, ovira prehod; pregraditi: prepregel je cesto, da niso mogli naprej ● ekspr. otožnost, smehljaj prepreže obraz postane opazen, viden na obrazu prepréžen -a -o: obraz, preprežen z gubami, žilicami; svet je preprežen s prometnimi potmi; z žilicami preprežene mišice; uta, preprežena z divjo trto; steza je preprežena s koreninami; okno, prepreženo s pajčevino; nebo je prepreženo s sivimi oblaki ∙ med seboj preprežene žične ovire prepletene ♪
  19.      preprečítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preprečiti: preprečitev bolezni, požara / načrt za preprečitev sovražnikovih vojaških akcij ♪
  20.      prepréčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, povzročiti a) da se kako dejanje, stanje, dogajanje ne uresniči: preprečiti nesrečo, zločin; trčenje je komaj preprečil / preprečiti bolezen, požar, smrt; preprečiti zanositev / preprečiti medsebojno obračunavanje; preprečiti sestanek, srečanje; vse stike med njimi so preprečili / slabo vreme je preprečilo izlet b) da kaj ne more (nemoteno) potekati: preprečiti širjenje požara / preprečiti razvoj bolezni // narediti, povzročiti, da kdo česa ne more narediti, doseči: preprečiti pobeg, umik; preprečiti stavko / preprečil je vodi, da bi tekla na cesto / tega ji ne more nihče preprečiti / neugodne okoliščine so mu preprečile uspeh ♪
  21.      prepréčkati  -am dov. (ẹ̑) 1. priti na drugo stran ali od enega konca na drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: patrulja je preprečkala cesto / planinca sta preprečkala steno; preprečkati travnik // redko prehoditi, prepotovati: ta raziskovalec je preprečkal več tisoč kilometrov / tanki, kamioni, topništvo - vse je čakalo ukaza, da preprečka deželo 2. redko prepreči, prepresti: ljudje so z mejami preprečkali zemljo / sledovi živali so preprečkali polje prepréčkan -a -o: z žilicami preprečkan obraz ♪
  22.      preprédati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: jaso pred bunkerjem so prepredali z žičnimi ovirami // ekspr. delati, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: državo so začeli prepredati s cestami in železnicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: polja prepredajo jarki in namakalne naprave b) na kaki površini: oblaki prepredajo nebo / obraz ji prepredajo gube njen obraz je gubast; sence so začele prepredati gozd 3. rastoč (mrežasto) prekrivati: stezo prepreda plevel ♪
  23.      preprégati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: prepregati z nitmi 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: takrat električno omrežje še ni prepregalo dežele b) na kaki površini: oblaki prepregajo nebo / knjiž. mesečina preprega polje 3. rastoč (mrežasto) a) prekrivati: divja trta preprega zidovje b) se širiti v čem: korenine vedno globlje prepregajo zemljo ∙ ekspr. lase ji že prepregajo srebrne niti začenja siveti 4. menjavati, zamenjavati vprežno žival: hlapci so prepregali in kričali; prepregati konje ♪
  24.      preprêsti  -prêdem in preprésti -prédem dov., stil. preprèl preprêla in prepréla (é; ẹ́) 1. narediti, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: vrtnar je gredo prepredel s trakovi / pajek preprede vse kote s pajčevino // ekspr. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: polje so prepredli z jarki 2. ekspr. nastopiti, pojaviti se a) načrtno razporejen na kakem področju: po vojni so našo dolino prepredli daljnovodi / vso državo so prepredle zadruge b) na kaki površini: proti večeru so oblaki prepredli nebo / njen obraz so že prepredle gube njen obraz je že gubast 3. rastoč (mrežasto) a) prekriti: robida je prepredla zid; srobot preprede grm b) se razširiti v čem: zemljo so globoko prepredle korenine; deteljo je prepredel plevel ● ekspr. lase so ji prepredle srebrne niti začela je siveti; ekspr. svojo novo skladbo je prepredel z motivi ljudske glasbe vanjo je vnesel motive iz ljudske glasbe ◊ tekst. prepresti volno spresti volno iz prediva, ki se dobi s trganjem odpadkov preje, tkanin in pletenin prepredèn -êna -o in prepréden -a -o: vrtovi, prepredeni z jarki; prepredena volna; nebo, prepredeno z oblaki; prim. prepreden ♪
  25.      preprézati  -am nedov. (ẹ̄) 1. delati, da je kaj mrežasto razporejeno na površini: preprezati z žicami 2. ekspr. biti, obstajati a) načrtno razporejen na kakem področju: močvirje preprezajo jarki b) na kaki površini: pajčevine preprezajo strop; voda se že prepreza z ledeno skorjo; pren. veriga nasprotij prepreza svet 3. rastoč (mrežasto) a) prekrivati: trta prepreza zidanico b) se širiti v čem: korenine vedno globlje preprezajo zemljo preprézati se obstajati v mrežasti obliki: steze se preprezajo med grmovjem ● knjiž. nad poljem se prepreza meglica se razprostira, leži ♪

   13.491 13.516 13.541 13.566 13.591 13.616 13.641 13.666 13.691 13.716  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA