Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (11.991-12.015)


  1.      plodíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali plodijo: na otoku so plodišča divjih rac ◊ bot. del glive, sestavljen iz razmnoževalnih organov in hif; čeb. prostor v panju, kjer čebele gojijo zalego ♪
  2.      plodítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od ploditi: tjulenji se selijo na ploditev / biti nezmožen ploditve ♦ biol. deviška ploditev razvoj živih bitij iz neoplojenih spolnih celic; partenogeneza; spolna ploditev spolno razmnoževanje ♪
  3.      plodíti  -ím nedov., plojèn (ȋ í) redko 1. oplojevati: ploditi krave ∙ knjiž. ploditi otroke, potomstvo spočenjati 2. navadno s prislovnim določilom dajati sadeže, plodove; roditi: drevo že več let ni plodilo; oleander pogosto plodi plodíti se razmnoževati se: lev se hitro plodi ♪
  4.      plódnica  -e ž (ọ̑) bot. spodnji, razširjeni del pestiča, v katerem so semenske zasnove: stene plodnice / enopredalasta plodnica v kateri je en predal, prostor; nadrasla plodnica ki leži nad drugimi cvetnimi deli ali prosto v vrčastem cvetišču ♪
  5.      plodonósec  -sca m (ọ̑) bot. zgoraj razklan pecelj kobulnic, na katerem visita dva plodiča ♪
  6.      plòh  plôha m (ȍ ó) debelejši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: nalagati plohe na voz; razžagati ploh v deske; bukovi, hrastovi plohi; miza, pod iz plohov // navadno s prilastkom tak kos lesa, na katerem se reže, seka: razkosati prašiča na plohu / mesarski ploh // nar. perilnik: nasloniti se na ploh ◊ etn. vleči ploh šega, da mora tisti, zlasti dekle, ki se je nameraval poročiti, a se ni, na pepelnično sredo vleči ploh skozi vas ♪
  7.      plómba  -e ž (ọ̑) 1. snov, navadno amalgamska, ki zapolnjuje poškodovan, izvotljen zob: plomba mi je padla iz zoba; zgladiti plombo / zdravnik mu je naredil tri plombe plombiral tri zobe; ima že veliko plomb 2. ploščica na predmetu, navadno z vtisnjenim datumom, imenom, številko, kot dokaz nedotaknjenosti zapore: dati plombo na vagon, vrečo; monter je odstranil plombo z varovalke / carinska plomba ◊ biol. plomba snov, navadno beton, ki zapolnjuje razpoke, votline v deblih; grad. plomba snov, navadno cementna, ki zapolnjuje, veže poškodovano mesto na gradbenem elementu; mavčna plomba mavčna mešanica, ki se da na razpokano mesto gradbenega elementa za opazovanje širjenja razpoke ♪
  8.      plòsk  plôska -o prid. (ȍ ó) ki je take ali podobne oblike kot ploskev: ploska skala; plosko dleto; plosko dno posode / udaril jo je s plosko roko; ploska steklenica ploščata; ima ploske prsi nerazvite, slabo razvite; plosko ležišče ravno ◊ med. ploska noga noga z izravnanim srednjim delom stopala; tisk. ploski tisk tiskanje z ravne plošče; um. ploski relief relief, pri katerem liki le malo izstopajo iz osnovne ploskve; zool. ploski črvi nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes plôsko prisl.: plosko pasti; z veslom je plosko udarjal po vodi ♪
  9.      plôskati  -am nedov. (ȏ) 1. udarjati z dlanjo ob dlan: otroci so stali v krogu in ploskali // z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje: gledalci so navdušeno ploskali / ploskati govorniku, igralcem // ekspr. izražati navdušenje, odobravanje sploh: kako moreš ploskati takim stvarem / občudovali so ga in mu ploskali 2. slišno, plosko udarjati: mati je ploskala s perilom ob perilnik; otrok ploska po vodi / ekspr. ploskati po licu // ekspr. slišno, plosko padati: dež je ploskal v curkih 3. dajati ploskanju podobne glasove: še vedno so ploskali udarci; brezoseb. konji so stopali po lužah, da je ploskalo ploskáje star.: vrteli so se v krogu, ploskaje z rokami ploskajóč -a -e: ploskajoč z dlanmi, je dajal takt; ljudje so ploskajoč sprejeli novico; ploskajoči udarci; ploskajoča množica ♪
  10.      plôskavec  -vca m (ó) nav. mn., zool. nečlenarji s ploščatim telesom, Plathelminthes: razvoj ploskavcev ♪
  11.      plôskev  -kve tudi plôskva -e ž (ó) 1. kar v eni smeri omejuje predmet: omara ima šest ploskev; majhna, velika ploskev; navpična, vodoravna ploskev; okrogla, štirioglata ploskev 2. navadno s prilastkom del površine predmeta glede na njegovo celoto, oblikovanost: mizna ploskev se blešči; poslikati, poškodovati vrhnjo ploskev; barvna ploskev; čelna ploskev; gladka, ravna ploskev / vodna ploskev / ekspr. zelene in rjave ploskve pokrajine travniki in njive // tak del za določen namen: brusilna, drsna, rezalna ploskev; tovornjak z veliko nakladalno ploskvijo; delovna, odlagalna ploskev površina / stične ploskve / betonska ploskev za kotalkanje; ledena ploskev stadiona; oblaganje stenskih ploskev sten ◊ aer. nosilna ploskev letala ploskev letala, na katero delujejo sile, ki držijo letalo v zraku; bot. listna ploskev; geol. prelomna ploskev ki nastane ob premaknitvi skladov; geom. ploskev dvorazsežna tvorba; mejna, valjasta ploskev; gled. igralna ploskev del odra, ki je viden publiki in na katerem poteka uprizoritev gledališke igre; lingv. (zgornja) jezična ploskev zgornji del jezika med konico in korenom; min. glavna ploskev somernosti; teh. čelna ploskev ki je pravokotna na vzdolžno os predmeta; tisk. tisk s ploskve ploski tisk; vet. mlevna ploskev površina zoba, s katero žival melje hrano ♪
  12.      plôskniti  -em dov. (ó ȏ) 1. udariti z dlanjo ob dlan: deklica je plosknila; ploskniti od veselja // z udarcem dlani ob dlan izraziti navdušenje, odobravanje: ko je to slišal, je navdušeno plosknil 2. slišno, plosko udariti: ploskniti z roko po vodi // ekspr. udariti sploh: krepko ga je plosknila po licu; prijateljsko ga je plosknil po rami; ob misli na to se je plosknil po čelu // ekspr. slišno, plosko pasti: zrelo jabolko je plosknilo na tla / spodrsnilo mu je, da je plosknil v blato 3. dati ploskanju podoben glas: udarec je plosknil; brezoseb. pod premcem je plosknilo ♪
  13.      ploskopŕs  -a -o prid. (ȓ r̄) knjiž. ki ima ploske, nerazvite prsi: ploskoprso dekle ♪
  14.      ploskóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na ploskev: ploskovna razsežnost / ploskovni kot kot med dvema ploskvama; ploskovni lik ◊ min. ploskovna mreža ponavljajoča se razporeditev atomov, ionov ali molekul v trdni snovi v kaki ravnini ali njen grafični prikaz ♪
  15.      plosnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) knjiž., redko ploščat: plosnate medvedove šape / plosnat nos, obraz ♪
  16.      plôšča  -e ž (ó) 1. ploščat, navadno štirioglat predmet: plošča poči, se razbije, zlomi; položiti plošče; postaviti kaj na ploščo; debela, okrogla, tanka plošča; kovinska, lesena, marmorna, steklena plošča / rabi se samostojno ali s prilastkom: balkonska, grobna, mizna plošča; brusilna plošča; fotografska plošča steklena plošča, prevlečena s snovjo, občutljivo za svetlobo; grelna plošča kuhalnika; krovna, nosilna plošča; na pesnikovi hiši so odkrili spominsko ploščo // navadno v zvezi gramofonska plošča okrogla, tanka plošča iz plastične snovi z vrezanimi sledmi mehanskega zapisa zvoka: poslušati plošče; snemati gramofonske plošče / vélika ali longplay plošča s premerom 30 cm; mala plošča s premerom 17 cm 2. betonska stropna konstrukcija, ki leži na nosilnih zidovih, stebrih: delati ploščo / hišo so zgradili do prve plošče ki je nad pritličjem 3. gastr. na večjem krožniku servirane jedi iz mesa, prilog, solat, navadno za več oseb: naročiti ploščo / mala, velika plošča; ribja plošča; plošča Union ● ekspr. dovolj je, obrni ploščo začni govoriti o čem drugem; ledena plošča večja gmota ledu, plavajoča na vodi ◊ arhit. gobasta plošča nad stebri odebeljena betonska konstrukcija v obliki plošče; les. iverne plošče; panelna ali mizarska plošča; vezana plošča; šport. odbojna plošča od katere se odbija žoga v koš; teh. armaturna plošča na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja; hitrogrelna plošča; tisk. cinkova plošča za ofsetni tisk; tiskovna plošča; zool. navadna plošča ploščata riba, ki živi v jatah na morskem dnu, Pleuronectes platessa ♪
  17.      ploščád  -i ž (ȃ) 1. prazen raven prostor a) pred kakim velikim poslopjem: spomenik stoji na ploščadi pred mestno hišo; kavarniška ploščad b) navadno s prilastkom za določen namen: letališka ploščad / knjiž. kolodvorska ploščad peron 2. navadno s prilastkom manjša, navadno ograjena plošča za določen namen: razgledna ploščad stolpa; vrtalna ploščad; ploščad na jamboru / vozilo s ploščadjo z ravno nakladalno ploskvijo ◊ alp. ploščad raven gladek predel v skalovju; astr. vesoljska ploščad večji umetni Zemljin satelit za vzletanje vesoljskih ladij ♪
  18.      plôščast  -a -o prid. (ó) ploščat: metati v vodo ploščaste kamne ♦ geol. ploščasti apnenec apnenec, ki je razporejen v ploščah ♪
  19.      ploščàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima razmeroma majhno debelino: ploščat kamen; ploščati predmeti; ploščate ribe; ploščata steklenica / ploščate klešče klešče s ploščatimi čeljustmi / ploščat nos, obraz ◊ anat. ploščata kost, mišica; obrt. ploščati vbod; strojn. ploščata sklopka torna sklopka z eno ali dvema ploščama na gredi; teh. ploščati jermen ♪
  20.      ploščnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) ploščat: ploščnat kamen; ploščnata steklenica / ploščnat obraz ♪
  21.      plúg  in plùg plúga m (ȗ; ȕ ú) 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug ◊ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje ♪
  22.      pluralízem  -zma m (ȋ) 1. knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih sestavin; mnogovrstnost, raznovrstnost: kulturni, politični pluralizem; uveljavljanje pluralizma mnenj, stališč / pluralizem strank številnost 2. filoz. filozofska smer, ki trdi, da izhaja svet iz več enakovrednih, samostojnih in neodvisnih počel: zagovarjati pluralizem ◊ jur. pluralizem kazenskih sankcij več vrst kazenskih sankcij ♪
  23.      plurálnost  -i ž (ȃ) knjiž. številnost: pluralnost naroda, organizacij / pluralnost interesov mnogovrstnost, raznovrstnost ♪
  24.      plús  -a m (ȗ) 1. mat. znak za prištevanje: plus in minus / znak plus / žarg. pazi na pluse // pozitivni predznak: postavi plus pred pet / predznak plus / neskl. minus pomnoženo s plus je minus ∙ žarg., šol. profesor je delil pluse je zapisoval pluse kot pozitivne ocene 2. pog. pozitivna, dobra stran: velik plus je, da je soba sončna; pretehtati je treba vse pluse in minuse te pogodbe / v plus mu moramo šteti, da upošteva razmere v dobro 3. pog. presežek, dobiček: država ima v plačilni bilanci plus ♪
  25.      plús  neskl. pril. (ȗ) 1. mat. izraža, da je število večje od nič: plus pet [+5] 2. ki je na (merilni) lestvici nad ničlo: včeraj je bila temperatura plus pet, danes je pa minus tri ● žarg., šol. v zemljepisu je dobil plus štiri, redko štiri plus oceno, ki je bližje prav dobremu kot odličnemu ◊ fiz. očala z dioptrijo plus dve ki označuje daljnovidnost ♪

   11.866 11.891 11.916 11.941 11.966 11.991 12.016 12.041 12.066 12.091  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA