Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

raz (11.666-11.690)


  1.      páv  -a m (ȃ) velika domača ptica z zelo dolgim, živo pisanim repom: gojiti pave; hodi, nosi se, šopiri se kot pav; bila je nečimrna kot pav ∙ ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom ♪
  2.      paviljón  -a m (ọ̑) 1. pritlična stavba iz lahkega materiala, namenjena zlasti za razstave: ob cesti so postavili paviljon, v katerem bo menjalnica; v paviljonu so odprli razstavo otroških slik; razstavni paviljoni; kioski in paviljoni / upravnik umetnostnega paviljona // navadno pritlična stavba za določeno dejavnost kot del večje celote: šola je dobila dva nova paviljona / infekcijski, kirurški paviljon 2. manjša, navadno okrogla stavba na vrtu ali v parku: po kosilu so počivali v hladnem paviljonu / godbeni paviljon za izvajanje promenadnih koncertov ♪
  3.      paviljónček  -čka m (ọ̑) manjšalnica od paviljon: v paviljončku so bile razstavljene pletenine / v parku je stal lesen paviljonček ♪
  4.      paviljónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na paviljon: paviljonska razstava / paviljonska samopostrežna trgovina; šola je pritlična in paviljonska ♦ grad. zgradba paviljonskega tipa ♪
  5.      pávji  -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na pave: pavja peresa; razprostrt kot pavji rep ∙ ekspr. njegov pavji glas neprijeten, zoprn; bahati se s pavjim perjem s čim tujim pávje prisl.: pavje modra barva; po pavje se šopiriti ♪
  6.      pavlíhovski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na pavlihe: pavlihovski glas, nasmeh, obraz / pavlihovska vloga / njegove pavlihovske pripombe; pavlihovsko vedenje pavlíhovsko prisl.: pavlihovsko se obnašati; pavlihovsko pobarvan obraz; sam.: v njem se je prebujalo nekaj pavlihovskega ♪
  7.      pazíti  in páziti -im nedov. (ȋ á ȃ) 1. prizadevati si, skrbeti, da se odvrne nevarnost od česa: pes pazi na dom; paziti na hišo // navadno z odvisnim stavkom delati, prizadevati si, da se ne zgodi kaj neprijetnega, nezaželenega: zelo je pazil nanj, pa se mu je vseeno v mestu izgubil; paziti moramo, da ne pride do nesreče; pazi, da ne padeš, se ne urežeš; pri kopanju je še posebno pazila, da se otrok ne bi prehladil; na prehodu za pešce zelo pazi; pazila je nanj kot na punčico svojega očesa zelo / on zna paziti nase; otrok se ne zna paziti // imeti v oskrbi, varstvu: dopoldne pazi sosedove otroke; trije otroci že hodijo v šolo, najmlajšega pa pazi babica 2. delati, prizadevati si, da se kaj ohrani: paziti na knjige, obleko / paziti na red / paziti na svojo čast; paziti na zdravje 3. biti zavestno (miselno) zbran: učenci premalo pazijo; ker ni pazil, se je zmotil pri seštevanju / paziti na vsebino in obliko pismenega izdelka / kot ukaz psu pazi 4. biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj: pazil je pri oknu, kdaj bo patrulja odšla; pazil je, kdaj se bo mati vrnila; pazi, kdaj se bo oddaja začela / pazi na mleko glej, kdaj bo začelo vreti, da ne bo prekipelo 5. v medmetni rabi izraža opozorilo: pazi, prehod za pešce; pazite, vlak; pazi se, ta ti bo še kako zagodel ● star. pazili so ga, da bi ga zasačili oprezali so za njim; vedno pazi na distanco nikoli ni preveč prijazen, domač; ekspr. pazi na svoj jezik pazi, kaj in kako govoriš; pazi na vsak korak previdno hodi, se premika pazíti se in páziti se 1. delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom zaradi neprijetnih posledic: tega človeka so se vsi pazili; paziti so se morali pred sovražnikovimi patruljami 2. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: fant, pazi se; pazi se, močnejši sem od tebe; pazi se, ne veš, s kom imaš opravka pazèč -éča -e: stal je negibno, pazeč na vsak šum ♪
  8.      páž  -a m (ȃ) 1. zlasti v plemiškem okolju, nekdaj fant, navadno plemiškega rodu, ki streže vladarju, plemiču: kraljico so spremljali trije paži; kraljev, vitezov paž; hodil je za njo kot paž; pren., ekspr. ne bom več tvoj paž 2. v nekaterih deželah hotelski delavec, ki opravlja razna pomožna dela: paž mu je odnesel pismo na pošto ♪
  9.      pážiti  -im nedov. (á ȃ) 1. nameščati, pritrjevati na določeno površino za zaščito, olepšanje: pažiti stene; pažiti hlev s slamo 2. redko dajati kako snov, predmet v odprtino, da se zapre; mašiti: pažiti luknje, razpoke ♪
  10.      peckáti  -ám nedov. (á ȃ) ekspr. (narahlo) pokati: otroci so peckali s pištolicami / iz skrivališča so peckali na sovražnikovo patruljo streljali ♪
  11.      péč 1 -í ž (ẹ̑) 1. naprava za ogrevanje: peč je že vroča; izdelovati peči; obzidati, preložiti peč; zakuriti peč, v peči; kurišče, obok, odprtina peči / peč kurijo z drvmi / lončena, železna peč; trajno žareča peč 2. velika naprava, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva: v kotu stoji peč; greti se na peči; klop ob peči; sedeti pri peči, za pečjo / kmečka peč // notranjost te naprave, namenjena zlasti za peko: razbeliti, zasloniti peč; jemati kruh iz peči; postaviti lonce v peč / krušna peč 3. navadno v zvezi električna peč naprava za ogrevanje z električno energijo: izključiti, vklopiti peč / ogenj je povzročila električna peč 4. naprava ali del naprave, v kateri nastaja toplotna energija, potrebna za kako delo: peč centralne kurjave, lokomotive; obratovanje, okvara peči 5. s prilastkom naprava za pridobivanje, izdelovanje česa, navadno pri visoki temperaturi: cementna peč; lončarska peč za žganje glinaste posode; pekovska peč; sušilna peč; peč za taljenje rude / upepeljevalna peč ● ekspr. pri sosedovih se je peč podrla rodil se jim je otrok; šalj. poglej, kakšno široko peč ima zadnjico; za vikend je kupil staro peč pečnice za kmečko peč; ekspr. cele dneve sedi za pečjo lenari, počiva; knjiž. visoka peč plavž ◊ elektr. električna akumulacijska peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja; etn. kahlasta peč lončena peč z vbočenimi pečnicami; metal. jeklarska, komorna, plamenska peč; obrt. etažna peč pekovska peč, ki ima več etaž; teh. infra peč ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe ♪
  12.      pečárstvo  -a s (ȃ) obrt, ki se ukvarja z izdelovanjem, zidanjem (lončenih) peči, štedilnikov in oblaganjem sten s (keramičnimi) ploščicami: razvoj pečarstva ♪
  13.      pečátiti  -im nedov. (á ȃ) dajati, pritiskati pečate a) za dokaz verodostojnosti: pečatiti listine; pečatiti z voskom ∙ ekspr. s komer ni bil zadovoljen, ga je pečatil z imenom sovražnik označeval, opredeljeval b) za zapiranje pošiljke: pečatiti pošiljke, prostore ♪
  14.      pêči  pêčem nedov., tudi pekó; pêci pecíte; pékel pêkla (é) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem vročega zraka, vroče maščobe: zna zelo dobro peči; pri tej hiši velikokrat pečejo / peči za praznike / ta pekarna peče tudi ob sobotah // imeti hrano v prostoru z vročim zrakom, v vroči maščobi, da postane (bolj) užitna: peči flancate, kruh, pecivo; meso se že peče / peči na masti, olju; peči na ražnju; peči v peči, pečici, pokriti posodi 2. povzročati občutek bolečine zaradi prevelike toplote: razgret asfalt ga je pekel v podplate; sonce ga je zelo peklo; sramota ga je pekla kot žerjavica / sonce je peklo 3. povzročati občutek, podoben bolečini ob dotiku zelo vročih stvari: česen peče v jezik; kopriva, poper peče / luč ga peče v oči; solze so jo pekle v očeh / rana ga peče; peče ga žulj na nogi / oči ga pečejo; zgaga me peče; brezoseb. peče me v prsih // ekspr. povzročati duševne bolečine: pekel ga je denar, ki ga je prejel; neuspeh ga peče; peklo ga je, da ni ugovarjal pravi čas; to ga hudo, strašno, v dno srca peče ● ekspr. vest ga peče ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; redko peči opeko žgati; pog. zna več kot hruške peč(i) ima velike sposobnosti, se spozna na marsikaj pêči se ekspr. biti, zadrževati se na soncu, v vročini: ves dan so se pekli na pesku / peči se na soncu pekóč -a -e: pekoč občutek; tekočina pekočega okusa; pekoči žarki sonca; začutiti pekočo bolečino; pekoča paprika; pekoča rana; prisl.: pekoče se zavedati česa; pekoče vroč pečèn -êna -o: premalo pečen kruh; obirati pečenega piščanca; pečeno meso ∙ šalj. novo pečeni strokovnjak novopečeni; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih; ekspr. če se zamerim temu, sem pečen za zmerom bom vedno čutil njegovo jezo; ekspr. misliš, da ti bodo tam pečena piščeta v usta letela da se ti bo brez truda zelo dobro godilo; sam.: imaš kaj pečenega za prigrizek ♪
  15.      pečína  -e ž (í) 1. knjiž. skala, skalovje: valovi so razbili ladjico ob pečinah; razjedene obrežne pečine; viseča pečina / strma, visoka pečina; grad vrh pečine 2. nar. jama, votlina, zlasti v skali: skriti se v pečino ♪
  16.      pedagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog // ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog 2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko ♪
  17.      pedagógičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. pedagoški: pedagogična praksa / pedagogična načela / pedagogične razprave ♪
  18.      pedagógij  -a m (ọ́) šol., nekdaj šola za izobrazbo učiteljev meščanskih šol: ustanoviti pedagogij / dunajski pedagogij ♪
  19.      pedagógika  -e ž (ọ́) veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko ♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete ♪
  20.      pedagóginja  -e ž (ọ̑) ženska, ki se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: izkušena pedagoginja / plesna pedagoginja ♪
  21.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače ♪
  22.      pediatríja  -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje otroških bolezni: pediatrija in gerontologija / razvoj pediatrije ♪
  23.      pedocentrízem  -zma m (ȋ) ped. pedagoška smer, po kateri je otrok središče izobraževalnega in vzgojnega procesa ♪
  24.      pedologíja 1 -e ž (ȋ) veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije ♪
  25.      pedologíja 2 -e ž (ȋ) veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo ♪

   11.541 11.566 11.591 11.616 11.641 11.666 11.691 11.716 11.741 11.766  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA