Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ravnomeren (1)


  1.      ravnoméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. enakomeren: ravnomeren razvoj / pripoved v romanu je stilno izenačena in ravnomerna / ravnomerna površina ravna ravnomérno prisl.: v hrib je treba hoditi ravnomerno ♪



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA