Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ravna (976-1.000)


  1.      nèpravílnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja // evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe ♪
  2.      nèpremíšljen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni premišljen: nepremišljen načrt, sklep; nepremišljene besede, obljube; nespametno, nepremišljeno govorjenje / nepremišljeno dejanje, ravnanje / nepremišljen človek / nepremišljena ljubezen nèpremíšljeno prisl.: ravnati nepremišljeno; sam.: bojim se, da bo naredil kaj nepremišljenega ♪
  3.      nèpreračunljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ni preračunljiv: nepreračunljiva vrednost; v denarju nepreračunljive dobrine / to je odkrit, nepreračunljiv človek 2. katerega dejanje, ravnanje, zlasti v določenem položaju, se ne da predvideti: nanjo se ni mogoče zanesti, je preveč nepreračunljiva // knjiž. nepredvidljiv: nepreračunljive posledice; nepreračunljivo vreme 3. knjiž. nepremišljen, lahkomiseln: nepreračunljiv sklep; nepreračunljiva beseda, obljuba ♪
  4.      nèpreudáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki mu manjka preudarnosti: nepreudaren gospodar / nepreudarno dejanje, ravnanje ♪
  5.      nèprevíden  -dna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) ki mu manjka previdnosti: nepreviden pešec / zelo neprevidna je, če to pripoveduje / neprevidne besede, izjave nèprevídno prisl.: neprevidno ravnati ♪
  6.      nèprijáteljski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni prijateljski: prijateljske in neprijateljske države / zastar. neprijateljski sosedje sovražni, nasprotni nèprijáteljsko prisl.: neprijateljsko ravnati s kom ♪
  7.      nèprilagojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni prilagojen: neprilagojeno ravnanje, vedenje / neprilagojen človek; družbeno neprilagojen ♪
  8.      nèrahločúten  -tna -o prid. (ȅ-ū) ki ni rahločuten: nerahločutna, celo groba ženska / nerahločutno govorjenje / evfem. nerahločutno ravnanje, vedenje brezobzirno nèrahločútno prisl.: nerahločutno spraševati ♪
  9.      nèráven  -vna -o prid. (ȅ-á) 1. nasproten, drugačen od ravnega: neravna črta; hiše so stale v neravni vrsti / tam je neraven svet; neravna tla / neraven strop hrapav ♦ min. neravni prelom prelom, pri katerem ploskev zaradi različne debeline posameznih zrn ni ravna 2. zastar. neenak, neenakovreden: zavedal se je, da mu je neraven 3. zastar. lih, neparen: ravne in neravne hišne številke ♪
  10.      nèrazsóden  -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni razsoden: nerazsoden človek; očitali so mu, da so njegovi spisi preračunani na okus nerazsodne množice / nerazsodno ravnanje ♪
  11.      nèrazúmen  -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) 1. ki nima razuma, pameti: razumna in nerazumna bitja // ki mu manjka razuma, pameti: ne bi si mislil, da so tako okorni in nerazumni / gledal ga je z velikimi, nerazumnimi očmi 2. nerazsoden, nespameten: mlad, še nerazumen mladenič / nerazumno dejanje, ravnanje / evfem. kdo bo poslušal to nerazumno govorjenje neumno 3. star. ki se mu ne da ugotoviti pomen; nerazumljiv: mrmra nerazumne besede / nagovoril ga je v njemu nerazumnem jeziku nèrazúmno prisl.: nerazumno gledati; ne ravnaj tako nerazumno ♪
  12.      nèrazumljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da razumeti, dojeti: nerazumljiv pojav; razlaga je bila učencem nerazumljiva // ki se mu ne da ugotoviti pomen: nerazumljivi znaki; prevod je na nekaterih mestih nerazumljiv; blebetal je nerazumljive besede / nerazumljivo govorjenje nerazločno / tujec ga je nagovoril v njemu nerazumljivem jeziku 2. ekspr. ki se ne da odobravati: njegova izjava je res nerazumljiva 3. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: delal je z nerazumljivo vnemo nèrazumljívo prisl.: govoriti, ravnati nerazumljivo / v povedni rabi nerazumljivo je, da se je tako odločil; sam.: zamrmral je nekaj nerazumljivega ♪
  13.      nèreligiózen  -zna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni religiozen: nereligiozen človek / obravnavati vprašanje v nereligioznem smislu ♪
  14.      nergáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na nergače: nergaško ravnanje, vedenje / nergaški obraz / nergaški človek nergav ♪
  15.      nergáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. nergaško govorjenje, ravnanje: z nergaštvom ne boste spremenili položaja ♪
  16.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnem ● ekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec ♪
  17.      nèsebíčen  -čna -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu ♪
  18.      nèsmísel  -sla [ǝu̯] m (ȅ-ȋ) 1. kar je v nasprotju z logiko: to je nesmisel; privesti do nesmisla; ekspr. čisti, goli, pravi nesmisel / besedni nesmisli ♦ filoz. nesmisel po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja; lit. bistroumni nesmisel besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov 2. kar nima možnosti za uspeh: boj v takih okoliščinah je nesmisel / razvoj bo pokazal nesmisel tega ukrepa nesmiselnost 3. ekspr. nesmiselno govorjenje ali ravnanje: kar je storil, je velikanski nesmisel / pripovedovati nesmisle ♪
  19.      nèsmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ȅ-ȋ) 1. ki ni smiseln: povedal je nekaj nesmiselnih stavkov; nesmiselne besede, trditve / nesmiselno govorjenje, ravnanje 2. ki nima možnosti za uspeh: nesmiseln boj; nesmiseln poskus; njegovo prizadevanje je nesmiselno // knjiž. nepotreben, odvečen: nesmiseln strah; nesmiselne žrtve / izgublja čas za nesmiselne stvari nèsmíselno prisl.: nesmiselno delati; nesmiselno ravnati / v povedni rabi nesmiselno je čakati nanj ♪
  20.      nèsociálen  -lna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje ♪
  21.      nespámeten  -tna -o prid. (á) ki ne ravna v skladu s pametjo, razumom: nespameten človek; bil je nespameten, da je šel; imeti koga za nespametnega; ne bodi nespametna / ekspr. s tem se ne bo strinjal, saj ni nespameten // ki izraža tako ravnanje: nespameten nasvet, odgovor; nespametna odločitev / nespametna ljubezen staršev do otrok nespámetno prisl.: nespametno govoriti, ravnati; zakaj si se tako nespametno napil / v povedni rabi nespametno bi ga bilo tako dolgo čakati ♪
  22.      nèspodóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek nèspodóbno prisl.: nespodobno govoriti, se vesti; sam.: to pa res ni nič nespodobnega ♪
  23.      nèspojljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) publ. nezdružljiv: to so nespojljive lastnosti / tako ravnanje je nespojljivo z moralo / nespojljiva nasprotja zelo velika ♪
  24.      nèsporazúm  -a m (ȅ-ȗ) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume ♪
  25.      nèsporazúmek  -mka m (ȅ-ȗ) ekspr. manjšalnica od nesporazum: nesporazumek se je hitro poravnal; obžalovanja vredni nesporazumki ♪

   851 876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA