Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ravna (826-850)


  1.      načŕten  -tna -o prid. (ȓ) ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja; načrtno zdravljenje; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden načŕtno prisl.: načrtno se lotiti česa, ukvarjati se s čim; postopoma, toda načrtno naseljevati, pogozdovati / ekspr. načrtno mu ugovarjajo vztrajno, kar naprej ♪
  2.      nàdnaráven  -vna -o prid. (ȁ-á) 1. v krščanstvu ki je, obstaja nad naravnim, izkustvenim: nadnaravni svet; nadnaravne sile, sposobnosti / nadnaravna bitja / verovati v nadnaravno življenje // ki se ne da razložiti z naravnimi zakoni: nadnaravni pojavi; nadnaravna moč 2. ekspr. zelo velik izreden: nadnaravna lepota, moč / kip nadnaravne velikosti ♪
  3.      nadzírati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzirati delo, poslovanje; nadzirati izvajanje davčnih predpisov / nadzirati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzirati mejo; cesto nadzirajo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzirati otroke / mlajše učence je treba pri pisanju nalog nadzirati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: kapital nadzira velik del proizvodnje; nadzirati industrijske investicije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete nadzirajo most, ozemlje nadzíran -a -o: dekle je bilo strogo nadzirano ♪
  4.      nadzòr  -ôra m (ȍ ó) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: poostriti nadzor nad prodajo; nadzor poslovanja / imeti, opravljati nadzor / politični nadzor // opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzor sovražnega ozemlja / nadzor nad živili 2. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga; nadzorstvo: nadzor nad kom / dijaki so v domu pod strogim nadzorom / policijski nadzor 3. publ. prevlada, oblast: pridobili so si popoln nadzor nad tržiščem ♪
  5.      nadzorováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. sistematično pregledovati, spremljati potek ali razvoj česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorovati delo, poslovanje; izvajanje sanitarnih in tržnih predpisov so strogo nadzorovali / nadzorovati stroje // z opazovanjem, pregledovanjem ugotavljati položaj, stanje česa: nadzorovati mejo; cesto nadzorujejo z letali 2. prizadevati si skrbeti za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: nadzorovati učence, uslužbence; strogo nadzorovati / pri učenju ga je treba še vedno nadzorovati 3. publ. obvladovati, imeti v oblasti: njihov kapital nadzoruje precejšen del industrije // imeti tako vojaško razporeditev, da je nasprotniku otežkočena večja akcija: sovražne čete še vedno nadzorujejo velik del ozemlja nadzorován -a -o: učenci so v domu strogo nadzorovani; nadzorovano ozemlje ♪
  6.      nadzórstvo  -a s (ọ̑) 1. sistematično pregledovanje, spremljanje poteka ali razvoja česa, zlasti določene dejavnosti: nadzorstvo nad poslovanjem / imeti, opravljati nadzorstvo / družbeno nadzorstvo // s prilastkom organ, urad, ki opravlja tako pregledovanje: določbe tržnega nadzorstva; devizno nadzorstvo devizna inšpekcija; gostišče so prijavili sanitarnemu nadzorstvu sanitarni inšpekciji 2. opazovanje, pregledovanje zaradi ugotavljanja položaja, stanja česa: nadzorstvo meje / letala imajo nadzorstvo nad cesto in mostom 3. prizadevanje, skrb za pravilno ravnanje, vedenje, delo koga: zaupali so mu nadzorstvo učencev / bil je pod strogim nadzorstvom strogo so ga nadzorovali / policijsko nadzorstvo; jemati zdravila pod zdravniškim nadzorstvom ♦ šol. imeti nadzorstvo skrbeti za red in vedenje učencev, zlasti v odmorih 4. publ. prevlada, oblast: doseči, imeti nadzorstvo nad tržiščem ∙ publ. šofer je izgubil nadzorstvo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila ♪
  7.      nagačeválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor polni, oblikuje kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: orla je dal nagačiti izkušenemu nagačevalcu ♪
  8.      nagáčiti  -im dov. (á ȃ) napolniti, izoblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: nagačiti fazana, mačko; medveda je nagačil muzejski preparator nagáčen -a -o: nagačena veverica ♪
  9.      nagánjati  -am nedov. (ȃ) delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v hlev / ekspr.: domačine so naganjali v prve bojne vrste; naganja jo k zdravniku sili jo, ji prigovarja, naj gre c) da kdo kaj stori: vsak dan ga naganja k učenju / naganja jih delat, pospravljat, spat ● ekspr. naganjati komu strah v kosti strašiti ga, vznemirjati; ekspr. vse je tako smešno, da me kar naprej naganja smeh sili ♪
  10.      nagíb  -a m (ȋ) 1. glagolnik od nagniti: povzročiti nagib ladje z obremenitvijo na eni strani; nagib telesa v levo / pozdravila sta se z nagibom glave 2. nagnjenost dane ravnine glede na osnovno ravnino: izmeriti, izračunati nagib; nagib ceste, strmine; streha z velikim nagibom / bočni nagib / redko spuščati se po nagibu po strmini 3. kar povzroča kako dejanje, ravnanje: prvi nagib za umor je bil denar; raziskovati notranje, zunanje nagibe za to dejanje; iz kakšnih nagibov si se odločil za ta študij / osebni, socialni nagibi; pustolovski, samomorilni nagibi / to je naredila iz lastnega nagiba ● knjiž. ima močen nagib do literarnega ustvarjanja nagnjenje, dar ♪
  11.      nagíbati  -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nagibal čoln zdaj na eno, zdaj na drugo stran; steber se nagiba v levo; ob vsakem zamahu sekire se je drevo bolj nagibalo / nagibala je posodo, dokler ni vsa tekočina odtekla // spravljati kaj iz vodoravne lege v poševno: nagibal je mizo, da so svinčniki zdrseli na tla; zaradi dodane uteži se tehtnica nagiba / težki sneg je nagibal veje do tal upogibal / ekspr. hrast nagiba veje na vse strani širi, razprostira 2. knjiž. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: ta dejstva me nujno nagibajo, da ga obsodim; motivi, vzroki, ki nagibajo človeka k reševanju problemov / ljubezen ga nagiba k dobremu // nagovarjati, prigovarjati: prijatelji so ga nagibali, naj se poroči / voditelji so z vsemi sredstvi nagibali volivce na svojo stran so jih skušali pridobiti ● ekspr. pridno nagibajo kozarce pijejo, navadno vino; ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj nagibati se 1. sklanjati se: nagibati se nad vodo, skozi okno 2. v zvezi s k izražati, kazati a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagiba se k branju, filozofiranju; že kot otrok se je nagibal h glasbi / nagibati se k pitju / nagibati se k ljubosumju, pustolovstvu; nagiba se k samomoru; neustalj.: otrok nagiba k površnosti je nekoliko površen; pisateljica nagiba v idiličnost rada opisuje idilično življenje b) podobne, enake nazore, ideje, stališča: že dolgo se nagiba h komunistični partiji; nagiba se k naprednemu taboru / k takemu stališču se nagiba večina držav // imeti možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: nagibati se k angini, tuberkulozi; neustalj. nagibati h krvavitvam / nagibati se k debelosti 3. ekspr. bližati se koncu: dan se že nagiba / jesen se je nagibala v zimo ● ekspr. krivulja njegove slave se je začela nagibati postaja manj slaven; ekspr. nagiba se k sladkarijam rad jih ima, je; ekspr. z ljubeznijo se je nagibala nad bolnim očetom ljubeznivo, skrbno mu je stregla ♪
  12.      nagnáti  -žênem dov., stil. naženó (á é) narediti, povzročiti, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: oče ga je nagnal iz hiše, od doma; kmalu so jih nagnali / nagnali so jo z brcami in zmerjanjem / psa naženi s palico b) da kdo kam gre, pride: otroke so nagnali domov / nagnati ovce v stajo / ni hotel iti, morali so ga nagnati c) da kdo kaj stori: ne bi se učil, če ga oče ne bi nagnal; ekspr. k pisanju ga je nagnala notranja stiska / nagnati koga delat, spat ● ekspr. nagnali so ga iz službe odpovedali so mu službo; ekspr. ženo in sina je nagnal dosegel je, da sta ga zapustila, se odselila; ekspr. to mu je nagnalo strah v kosti prestrašilo ga, vznemirilo; ekspr. nagnal ga je z nevednežem rekel mu je, da je nevednež ◊ med. bolnika je nagnalo na blato, vodo moral si je izprazniti črevesje, mehur ♪
  13.      nagníti  in nágniti -em, tudi nágniti -em dov. (ȋ á; á) 1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nevarno nagnil ladjo; izpodžagano drevo se je zelo nagnilo / nagniti na bok, naprej, nazaj / mož je nagnil kozarec in pil; v zadregi je nagnila glavo sklonila // spraviti kaj iz vodoravne lege v poševno: nagnil je mizo tako, da so se kozarci prevrnili; zaradi dodane uteži se je tehtnica nagnila / pod težo snega so se veje nagnile upognile 2. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: kaj te je nagnilo k tej odločitvi; take misli so me nagnile, da sem se lotil pisanja; sočutje ga je nagnilo, da je poskrbel za sirote // knjiž. nagovoriti, pregovoriti: nagni svojega prijatelja, da vabilo sprejme nagníti se in nágniti se, tudi nágniti se 1. skloniti se: nagnila se je k bolnikovemu licu; nagnil se je nad vodo; nagniti se skozi okno 2. ekspr. približati se koncu: dan se je že nagnil / poletje se hitro nagne v jesen / sonce se je nagnilo h goram kmalu bo zašlo ● ekspr. tehtnico bo spet nagnil sebi v prid naredil bo tako, da bo zanj dobro, koristno; vznes. nagni svoje uho k našim prošnjam dobrohotno sprejmi naše prošnje; ekspr. na žalost in jezo sta nagnila še enkrat (iz)pila (alkoholno pijačo); ekspr. krivulja njegove slave se je nagnila ni več tako slaven; ekspr. tehtnica se še ni nagnila ni še jasno, odločeno; evfem. nagnil se je v prerani grob umrl je nágnjen -a -o 1. deležnik od nagniti: nagnjen stolp; tam je svet nekoliko nagnjen; ladja je bila nagnjena na bok; nagnjen naprej, nazaj 2. v povedni rabi, v zvezi s k izraža a) z glagolskim samostalnikom hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagnjen je k branju, filozofiranju, lenarjenju / ekspr. k pijači je nagnjen že od mladega / nagnjena je k ljubosumnosti je ljubosumna b) možnost hitrejšega, pogostnejšega obolenja: nagnjen je k angini, pljučnici / h kapi nagnjeni ljudje ♪
  14.      nagnúsen  -sna -o prid. (ú ū) ekspr. gnusen: nagnusna gosenica, stenica; nagnusna rana / izmij si obraz, ker si videti nagnusen / nagnusno ravnanje ♪
  15.      nagóda  -e ž (ọ̑) star. 1. dogodek, pripetljaj: spominja se nagode, pri kateri so bili trije ubiti / o vsakem sosedu ve kako nagodo / čudna, neverjetna nagoda naključje 2. dejanje, ravnanje, navadno neprimerno: zmeraj je pripravljen za kako nagodo / ta šala je njegova zadnja nagoda ♪
  16.      nagòn  -ôna m (ȍ ó) 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju: obnašanje živali vodijo nagoni; predati, prepustiti se nagonu; živalski nagoni v človeku / plodilni, spolni nagon; živalski nagon po obrambi, samoohranitvi / narediti kaj po nagonu 2. knjiž. želja, sla: imeti morilski, razdiralni nagon; nagon uveljavljanja / vzbudil se mu je nagon po bogastvu / stvariteljski nagon / ljubezen mu je bila močen nagon gibalo ♪
  17.      nagrméti  -ím dov. (ẹ́ í) ekspr. zelo glasno, hrupno priti: v hišo so nagrmeli vojaki nagrméti se reči, povedati veliko takega, kar človeka vznemirja, razburja: dovolj sem se nagrmel proti takemu ravnanju ♪
  18.      náhija  -e ž (á) v fevdalni Turčiji manjša upravna enota: beograjska nahija ♪
  19.      nájstništvo  -a s (ā) publ. lastnosti ali ravnanje, značilno za najstnike: nekoliko me moti njegovo najstništvo ♪
  20.      nàjzádnji  tudi nájzádnji -a -e prid. (ȁ-ȃ; ȃ-ȃ) ekspr. zadnji: on je bil najzadnji na vrhu / ne bova na plesu najzadnja ∙ ekspr. ravnali so z njim kakor z najzadnjim hlapcem brezobzirno, ponižujoče ♪
  21.      nakázati  tudi nakazáti -kážem dov. (á á á) 1. dati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: podjetje je zahtevani znesek že nakazalo / nakazati denar po pošti, preko banke / naročnino nakažite na naš žiro račun 2. na splošno, v obrisih spregovoriti o čem, predstaviti kaj: nakazal je nekaj možnosti sodelovanja; govornik je probleme samo nakazal, razčlenil jih pa ni / namen uvoda je zlasti nakazati vsebino govora / publ. na kongresu so nakazali celo vrsto pomembnih problemov so jih obravnavali, so govorili o njih // narediti, predstaviti kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino na sliki navadno samo nakaže / skalovje je nakazal s kamenjem in mahom 3. z določenim znakom, znamenjem opozoriti na kaj: nakazati spremembo smeri / motorist je z roko nakazal smer / nakazati pomene besed s črkami ♦ lov. žival nakaže zadetek iz značilnega giba se vidi, da je bila zadeta 4. dati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: ti dosežki so nakazali nadaljnji razvoj panoge / nakazati rešitev matematične naloge nakázan -a -o: v predavanju nakazane probleme so v debati podrobno obdelali; tretji korak je samo nakazan; prejeti nakazano vsoto denarja ♪
  22.      nakopáti  -kópljem tudi -ám dov., nakôplji nakopljíte tudi nakôpaj nakopájte; nakôpal (á ọ́, ȃ) 1. s kopanjem priti do določene količine česa: nakopati dovolj premoga; nakopali so tisoč ton rude / nekaj krompirja so že nakopali 2. ekspr., z dajalnikom povzročiti, da pride kdo v neugoden položaj: otrok ji je nakopal veliko bridkosti, skrbi; brzdaj jezik, da si ne nakoplješ nesreče, hudih nevšečnosti / s svojim ravnanjem si je nakopal veliko sovražnikov ∙ ekspr. nakopal si je številno družino skrbeti mora za številno družino; ekspr. nakopati si prehlad prehladiti se ♪
  23.      nalíka  -e ž (ȋ) knjiž. podobnost, sorodnost: gre za naliko med starostjo in zimo; ugotovil je nalike v motivih obeh komedij / razlagati kaj po naliki z zakoni matematike / vihar je nalika teh njegovih čustev prispodoba ◊ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu; analogija ♪
  24.      nálog  -a m (á) 1. publ. naročilo, ukaz za izvršitev, opravljanje kakega dejanja: izvršiti, napisati, upoštevati nalog / pismeni, ustni nalog; nalog za napad povelje / po čigavem nalogu dela ♦ adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; izdati, podpisati delovni nalog; potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa; prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; jur. sodni nalog dokument, s katerim sodišče, navadno na osnovi verodostojnega dokumenta, odreja izvršitev določenega dejanja; sodni nalog za aretacijo; žel. križni nalog dokument, s katerim se obveščata vlakovodja in strojevodja, da je po voznem redu predvideno križanje preloženo ali da se določa križanje, ki ni predvideno po voznem redu 2. zastar. naloga, dolžnost: njegov nalog je izvrševati ukaze; prišel je z nalogom, da napravi red / za svoj nalog si je odbral dva pogumna tovariša ♪
  25.      namériti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z merjenjem priti do določene količine česa: nameriti pet metrov blaga / merili so globino jame in namerili dvaindvajset metrov / včeraj so namerili najvišjo temperaturo v tem letu / nameril ji je dva kilograma moke natehtal 2. z ocenitvijo lege, oddaljenosti cilja dati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo: nameril je v črno piko in sprožil; nameriti v desno, levo od cilja // s takim dejanjem zagroziti, zapretiti: nameril je orožje vanj in zahteval denar; vdali so se, ko je ladja namerila topove proti obali / že je z roko namerila nanj, pa se je zadnji hip premislila // nav. ekspr. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati, usmeriti: nameriti fotografski aparat, daljnogled na kaj; astronomi so namerili teleskope proti Marsu; žaromet se je nameril proti letalu / z oslabljenim pomenom: nameriti korake proti komu; na moža je namerila hud pogled 3. star., v zvezi z na srečati, najti: na tako trmoglavega človeka še nisem nameril / zaveden Slovenec je, na kakršnega redko nameriš v teh krajih namériti se star. 1. nameniti se, odločiti se: nameril se je obiskati znanca; namerila se je, da se bo poročila / elipt.: kaj si se nameril; nameril se je v tujino 2. zgoditi se, pripetiti se: čudna stvar se mi je namerila; če bi se namerilo, da zamudim, me počakaj namérjen -a -o: slabo namerjen strel; dobro namerjeno vprašanje; blago je pošteno namerjeno ♪

   701 726 751 776 801 826 851 876 901 926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA