Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ravna (64-88)



  1.      vzravnáti  -ám dov.) narediti, da pride kaj v pokončen položaj: vzravnati hrbet, telo ∙ ekspr. po zmagi so ljudje spet vzravnali hrbte so postali ponosni, neuklonljivi; so postali načelni, značajni vzravnáti se priti v pokončen položaj: hrbet sklonjenega se vzravna // narediti, da pride trup v pokončen položaj: ležeči, sključeni se vzravna; vzravnati se v sedlu; kljubovalno, ponosno se vzravnati / medved se vzravna na zadnjih nogah vzravnán -a -o: vzravnana drža ∙ ekspr. biti celo življenje vzravnan človek ponosen, neuklonljiv; prisl.: držati se, hoditi vzravnano
  2.      vzravnáva  -e ž () glagolnik od vzravnati: vzravnava hrbta / vzravnava iz počepa
  3.      vzravnávati  -am nedov. () delati, da prihaja kaj v pokončen položaj: vzravnavati hrbet, telo vzravnávati se prihajati v pokončen položaj: hrbti sklonjenih delavcev se vzravnavajo // delati, da prihaja trup v pokončen položaj: delavci so se sklanjali in vzravnavali; junaško, ponosno se vzravnavati
  4.      zravnánje  -a s () glagolnik od zravnati: zravnanje obleke / zravnanje glave; prim. izravnanje
  5.      zravnanost  gl. izravnanost
  6.      zravnáti  -ám dov.) 1. z nategovanjem, glajenjem narediti ravno: zravnati zmečkan papir; zravnati dele oblačila z likanjem / zravnati zvite žeblje / zravnal je obleko in jo položil čez stol / pred polaganjem oblog je treba stene zravnati 2. narediti, da pride kaj a) v naraven, pravilen položaj: zravnati izpahnjeno nogo; mlado drevo je še mogoče zravnati; pohojena trava se je zravnala b) v pravilen, ustrezen položaj: zravnati knjige na polici; vrsti sta se zravnali / zravnati krmilo // vzravnati: zravnati hrbet, telo / prostor je tako nizek, da se v njem ni mogoče zravnati; skloniti se in se spet zravnati zravnáti se postati raven: po nekaj ovinkih se cesta zravna zravnán -a -o: zravnan hrbet; zravnana obleka; prisl.: zravnano hoditi, sedeti; prim. izravnati
  7.      zravnava  gl. izravnava
  8.      zravnavanje  gl. izravnavanje
  9.      zravnávati  -am nedov. () 1. z nategovanjem, glajenjem delati ravno: zravnavati zmečkan papir / zravnavati perilo 2. delati, da prihaja kaj v naraven, pravilen položaj: zravnavati polomljene ude // vzravnavati: zravnavati hrbet; upogibati in zravnavati telo / s težavo se zravnavati; prim. izravnavati
  10.      ábelstvo  -a s (ā) knjiž. lastnost ali ravnanje, podobno Abelovemu: abelstvo in kajnovstvo
  11.      administratúra  -e ž () rel., v zvezi apostolska administratura škofija ali škofiji podobna upravna enota, ki zaradi posebnih vzrokov nima rednega škofa
  12.      aeronávt  -a m () kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec
  13.      àhistorízem  -zma m (-) knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino
  14.      akcelerátor  -ja m () 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik: pritisniti na akcelerator 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov; pospeševalnik: graditi, priključiti akcelerator
  15.      alira  in alura -e [alíra] ž () nav. mn., zastar. vedenje, ravnanje, navade: gosposke alire
  16.      altruístičen  -čna -o prid. (í) poln altruizma, nesebičen: altruističen človek; njegovo ravnanje je altruistično
  17.      altruízem  -zma m () ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma
  18.      amortizácija  -e ž (á) 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
  19.      analogíja  -e ž () pojav, ki postane zaradi sorodnih, vzporednih vzrokov (skoraj) enak drugemu pojavu: problemi v znanosti imajo analogije tudi v umetnosti; iskati, najti analogije / medsebojna, očitna analogija; nastati, razlagati si, sklepati po analogiji ♦ lingv. uravnava jezikovne prvine po podobnem vzorcu, nalika
  20.      anatomizírati  -am dov. in nedov. () knjiž. podrobno razstaviti, razčleniti: anatomizirati človekovo ravnanje anatomizíran -a -o: anatomiziran značaj
  21.      apercipírati  -am nedov. in dov. () filoz. zavestno dojemati, spoznavati: apercipirati svoje ravnanje
  22.      arhidiakonát  -a m () upravna enota katoliške cerkve, ki obsega več dekanij: škofija je razdeljena v več arhidiakonatov
  23.      aritmétika  -e ž (ẹ́) veda o računanju s števili, računstvo: aritmetika in geometrija / učbenik aritmetike / politična aritmetika uporaba aritmetičnih metod pri obravnavanju pojavov v družbenem življenju
  24.      aviátik  -a m (á) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec: nekdanji aviatik // kdor je v letalski službi
  25.      avtokefálnost  -i ž () rel. organizacijska in upravna neodvisnost nacionalnih pravoslavnih cerkva od carigrajskega patriarha: avtokefalnost srbske pravoslavne cerkve

   1 14 39 64 89 114 139 164 189 214  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA