Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ravna (114-138)
- bóžati -am nedov. (ọ̑) 1. ljubkujoče premikati roko po čem: božati otroka po laseh / starček boža toplo peč; pren. njene oči so ga božale; božati s pogledom 2. knjiž. povzročati prijeten, ugoden občutek: veter boža lica; žarki božajo obraz; pren. prijazne besede božajo uho; pesem jim je božala srce ● ekspr. življenje me ni božalo v življenju se mi je slabo godilo; ekspr. če ga dobim v roke, ga ne bom božal ne bom z njim prizanesljivo ravnal božáje redko: božaje uspavati božajóč -a -e: božajoč glas, pogled; prisl.: božajoče se je dotaknila njegove roke ♪
- božjepráven -vna -o prid. (ā) nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma ♪
- brénkati -am nedov. (ẹ̑) 1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro // slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju 2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem ● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno brenkajóč -a -e: tiho brenkajoč na plunko ♪
- brezbóžen -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti ♪
- brezčásen -sna -o prid. (á) neodvisen od časa: brezčasna lepota, resnica; brezčasno obravnavanje konkretnega predmeta / brezčasno in hirajoče življenje; sam.: v romanu je nekaj neminljivega, občečloveškega, brezčasnega ♪
- brezčástnost -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost brezčastnega človeka: brezčastnost izdajalcev / brezčastnost njegovega ravnanja ♪
- brezglàv in brezgláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. ekspr. ki ravna brez presoje, premisleka: nepremišljen in brezglav človek; brezglava množica / brezglava politika; vse njihovo početje je bilo brezglavo in zaletavo // ki izraža veliko zmedenost, zbeganost: brezglava naglica / obšla ga je brezglava groza; vsi so kot brezglavi begali sem ter tja 2. redko ki je brez glave: brezglavo truplo brezglávo prisl.: brezglavo bežati; brezglavo se je zaljubil ♪
- brezglávec -vca m (ȃ) ekspr. brezglav, nepremišljen človek: tako ravna le brezglavec ◊ zool. brezglavci ribam podobne morske živalce z neizrazito glavo, Acrania ♪
- brezgláven -vna -o prid. (ā) redko brezglav: brezglavno ravnanje ♪
- brezgrájen -jna -o prid. (ā) knjiž. ki je brez nravstvene napake, pomanjkljivosti: plemenit in brezgrajen človek / brezgrajen značaj; brezgrajno življenje / brezgrajna obleka brezgrájno prisl.: ravnal je brezgrajno ♪
- brezkompromísen -sna -o prid. (ȋ) ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen: brezkompromisni borec za pravico; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir; brezkompromisno izpolnjevanje načel; brezkompromisno izvajanje programa ♪
- brezobzíren -rna -o prid. (ȋ) ki je brez obzirov: brezobziren človek; postajal je vedno bolj brezobziren / brezobzirno ravnanje / brezobzirna kritika neprizanesljiva brezobzírno prisl.: brezobzirno odbiti prošnjo; brezobzirno odkrite besede ♪
- brezperspektívnost -i ž (ȋ) brezperspektivno stanje: povzročiti demoralizacijo in brezperspektivnost; vzdušje obupa in popolne brezperspektivnosti / spoznati brezperspektivnost svojega ravnanja; brezperspektivnost kolonialne politike / črnogledost in brezperspektivnost njegovega najnovejšega romana ♪
- brezpráven -vna -o prid. (á ā) ki je brez pravic: brezpravni, podjarmljeni narodi; sužnji so bili brezpravni; brezpravna delovna množica ♪
- breztákten -tna -o prid. (ȃ) ki je brez takta, olike: biti breztakten / breztaktno ravnanje ♪
- brezúmen -mna -o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj živčen in brezumen / brezumno ravnanje, uničevanje 2. ekspr. ki zelo presega navadno mero: obšel ga je brezumen strah; brezumna ljubezen, radost brezúmno prisl.: ne govori tako brezumno; brezumno ljubosumen ♪
- brezúmje -a s (ȗ) knjiž. brezumno stanje: blaznost in brezumje / nepreračunljivo, slepo brezumje / vsa stvar je nerodno, veliko brezumje brezumno ravnanje, početje ∙ ekspr. sestradan, predan do brezumja popolnoma, čisto ♪
- brezúmnež -a m (ȗ) knjiž. brezumen človek: brezumnež ni odgovoren za svoje ravnanje; kot brezumnež je tekal po sobi / slabš. kateri brezumnež je zasnoval ta načrt ♪
- brutálnost -i ž (ȃ) surovost, grobost, nasilnost: brutalnost se mu bere že na obrazu; vse to izvira iz njegove brutalnosti; odslovil jo je z vso brutalnostjo // surovo dejanje ali ravnanje: dovoljuje si vse mogoče brutalnosti; prepiri so se stopnjevali do skrajnih brutalnosti ♪
- brzojávka -e ž (ȃ) sporočilo, preneseno po brzojavu: dobiti, poslati brzojavko; pozdravna, sožalna brzojavka ♪
- budáliti -im nedov. (á ȃ) ekspr. govoriti, ravnati nespametno: kaj budališ, še boš vesel in srečen; ne budali ♪
- budálost -i ž (á) ekspr., raba peša neumno govorjenje ali ravnanje: ne pripoveduj takih budalosti; kako je mogel narediti to budalost / ne berem takih budalosti ♪
- budžétski -a -o prid. (ẹ̑) proračunski: izravnavanje budžetskih deficitov / budžetska debata ♪
- buldožêr tudi buldózer -ja m (ȇ; ọ̑) teh. stroj s širokim plugom zlasti za odrivanje zemeljskega materiala: buldožerji izravnavajo prostor za novo stavbo; buldožer rije po zemlji; izkopati z buldožerjem; buldožer za rigolanje ♪
- búrjast -a -o prid. (ú) 1. nagel, vihrav v ravnanju: ne bodi tako burjast! burjasta ženska; ekspr. burja burjasta 2. poln burje, vetroven: burjasta zima búrjasto prisl.: ukrenite vendar kaj, je vzkliknil burjasto ♪
1 14 39 64 89 114 139 164 189 214