Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ratati (3)

1.      rátati  -am dov. (ȃ) nižje pog. 1. postati: ratati lačen; ratalo mu je dolgčas / zaradi njegovega vprašanja je ratala rdeča je zardela 2. nastati, razviti se: ni vedel, kaj bo ratalo iz tega 3. posrečiti se, uspeti: to nama bo gotovo ratalo ♪
2.      baratáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. kupčevati, prekupčevati: baratati z lesom ♪
3.      frátati  -am dov. (ȃ) brezoseb., nižje pog. ponesrečiti se, spodleteti: zmeraj me frata; mislil si ga spraviti pod našo streho, pa te je fratalo ∙ pog., šalj. včasih mu rata, največkrat ga pa frata ♪