Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rasi (41-65)

41.      prašíčji  -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na prašiče: prašičji samec / prašičji parkelj; prašičja koža; prašičje meso svinjsko meso / prašičja krma / ekspr. pomežikoval je s svojimi prašičjimi očmi majhnimi, podolgovatimi ♦ vet. prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil ♪
42.      prašíčka  -e ž (ȋ) 1. nar. vzhodno svinja: prašička se je lepo redila 2. nizko ničvredna, malovredna ženska: prašička se jim je še posmehovala ♪
43.      prašílček  -čka [tudi u̯č] m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: dati nekaj čebel in mlado matico v prašilček // manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilčke ♪
44.      prašílec  -lca [tudi u̯c] m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: vrste prašilcev // manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilce ♪
45.      prašílen  -lna -o prid. (ȋ) agr. s katerim se praši: prašilna priprava ◊ čeb. prašilni izlet čebel izlet mladih čebel, da bi spoznale okolico čebelnjaka ♪
46.      prašílnik  -a m (ȋ) agr. priprava ali stroj za prašenje rastlin: motorni, ročni prašilnik ♪
47.      prašína  -e ž (í) knjiž., redko velika količina, množina prahu v ozračju: nad cesto se je dvigala gosta prašina ∙ zastar. na pohištvu se nabira prašina prah ♪
48.      prášiti  -im nedov. (á ȃ) nar. delati, orati praho: sejali so ozimino in prašili ♪
49.      prašíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas ∙ bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro 2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom // agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje 3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši prašíti se 1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah 2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari ◊ čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka prašèč -éča -e: prašeči se pločniki ♪
50.      prašívo  -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu ♪
51.      prestrašíti  -ím in prestrášiti -im dov., prestrášil (ȋ í; á ȃ) 1. vzbuditi strah: dogodek ga je prestrašil; njegove grožnje so ga prestrašile; očetov jezni pogled jo je prestrašil; prestrašiti otroka s kričanjem 2. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela; oplašiti: opozarjanje na nevarnost jih ni prestrašilo; ne dajte se prestrašiti ♪
52.      prestrášiti se  -im se dov. (á ȃ) začutiti strah: ob pogledu nanj se je prestrašila; zelo, ekspr. na smrt se prestrašiti prestrášen -a -o 1. deležnik od prestrašiti se: otrok je prestrašen; pritekla je v sobo bleda in prestrašena 2. ki vsebuje, izraža strah: prestrašen beg; prestrašen obraz; prisl.: prestrašeno krikniti, odskočiti ♪
53.      priprašíti  -ím dov., priprášil (ȋ í) ekspr. dvigajoč prah pripeljati: po cesti je priprašil motor ♪
54.      razprašíti  -ím dov., razprášil (ȋ í) 1. odstraniti prah s česa: razprašiti knjige, obleko 2. redko razpršiti: razprašiti škropivo po rastlinah ♪
55.      sámooprašítev  -tve ž (ȃ-ȋ) bot. oprašitev s pelodom istega cveta: samooprašitev vijolice ♪
56.      sestrašíti  -ím in sestrášiti -im [sǝs in ses] dov., sestrášil (ȋ í; á ȃ) knjiž., redko prestrašiti, ustrašiti: zelo so ga sestrašili; sestrašil se je in zbežal ♪
57.      sprašítev  -tve ž (ȋ) čeb. spolna združitev: sprašitev matice ♪
58.      sprášiti  -im dov. (á ȃ) nar. narediti, zorati praho: poželi so in sprašili / sprašiti njivo ♪
59.      sprašíti  -ím dov., sprášil (ȋ í) redko zaprašiti: sprašiti ozračje sprašíti se čeb. spolno se združiti: matica se spraši sprašèn -êna -o: sprašena matica; prim. izprašiti ♪
60.      strašílast  -a -o prid. (í) ekspr. podoben strašilu: snel je svoj strašilasti klobuk z glave / strašilasta ženska ♪
61.      strašílen  -lna -o prid. (ȋ) namenjen za strašenje: strašilni streli; strašilno orožje / strašilni zgled / strašilna bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči; strašilna pištola pištola s slepimi naboji brez krogle strašílno prisl.: strašilno delovati na sovražnike ♪
62.      strašílo  -a s (í) 1. priprava, ki predstavlja navadno človeka, za strašenje, odganjanje ptic na polju: postaviti strašilo na njivo, v proso; grd, oblečen kot strašilo / poljsko, ptičje strašilo ∙ ekspr. ta ženska je pravo strašilo je neurejeno, neokusno oblečena // priprava za strašenje, odganjanje živali sploh: obesiti strašilo na drevo, drog 2. star. prikazen, strah: strašilo je nenadoma izginilo; čarovnice in druga strašila / odgnati vsa strašila iz zavesti ♪
63.      strašíti  -ím in strášiti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) 1. vzbujati strah: pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal / prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi // vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega: strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno 2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo: v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši 3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga: smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo / revščina straši pod njihovo streho strašèč -éča -e: ne strašeč se sovražnika, so šli v boj; strašeče misli; strašeča pošast; prisl.: njegov krik je strašeče odmeval; bilo je strašeče tiho ♪
64.      strášiti se  -im se nedov. (á ȃ) star. večkrat se ustrašiti: otrok se ponoči straši / ne strašite se, nevarnost je minila ne bojte se ∙ star. niso se strašili smrti, žrtev pripravljeni so bili na smrt, žrtve ♪
65.      terasírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. delati na čem terase zaradi lažje obdelave s stroji: sadjarji, vinogradniki terasirajo pobočja; terasirati s stroji ♪

   1 16 41 66 91 116 141 166 191 216