Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (908-932)



  1.      besédar  -ja m (ẹ̑) star. kdor se ukvarja z raziskovanjem besed; slovničar, jezikoslovec: to vprašanje zadeva besedarje in pisatelje
  2.      bêsen  in bésen -sna -o prid., bêsnejši in bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen 2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo bêsno in bésno prisl.: besno streljati
  3.      besnílo  -a s (í) stanje, ki ga povzroči skrajna živčna razdraženost: krivica ga je spravila v pravo besnilo; divje, pijano besnilo / napad besnila / zmagoslavje je naraslo do besnila
  4.      besnják  -a m (á) star. nasilnež, trinog: graščak je bil hud besnjak
  5.      bestiálen  -lna -o prid. () ekspr. živalsko okruten, zverinski: bestialen zločinec / bestialen umor; bestialna krutost; bestialno sovraštvo bestiálno prisl.: zmagovalci so se bestialno znesli nad premaganimi
  6.      bètast  -a -o [bǝt] prid. (ǝ̀) podoben betu: betast cvet, izrastek
  7.      bezèg  -zgà tudi bèzeg -zga [bǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) grm ali nizko drevo z zdravilnimi rumenkasto belimi cveti in črnimi jagodami: bezeg že cvete // cvetje ali jagode tega grma: čaj iz bezga ◊ bot. divji bezeg drevo ali grm z rdečimi strupenimi jagodami, Sambucus racemosa; vrtn. španski bezeg okrasni grm z dišečimi vijoličastimi ali belimi cveti, Syringa vulgaris
  8.      bezgóvje  -a [bǝz] s (ọ̑) bezgovo grmovje: skale, obrasle z nizkim bezgovjem
  9.      bíbavica  -e ž () izmenično naraščanje in upadanje morske gladine: proučevali so bibavico ♦ navt. mrtva, srednja, živa bibavica z najmanjšo, srednjo, največjo višinsko razliko
  10.      biblicíst  -a m () strokovnjak za biblična vprašanja
  11.      biblicístika  -e ž (í) veda o bibliji ali bibličnih vprašanjih: strokovnjak za biblicistiko
  12.      bibliofílski  -a -o prid. () nanašajoč se na bibliofile: bibliofilska strast / knjiga bo izšla v bibliofilski izdaji v majhni nakladi in posebni opremi
  13.      bibliofílstvo  -a s () ljubezen do (zbiranja) knjig: bibliofilstvo je njegova edina strast
  14.      bibliomán  -a m () strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman
  15.      bibliomaníja  -e ž () strastno zbiranje knjig: njegova ljubezen do knjig je mejila že na bibliomanijo
  16.      bíč 2 in bìč bíča m ( í; í) redko biček, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog
  17.      bíček 1 -čka m () 1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom 2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
  18.      bíček 2 -čka m () bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček
  19.      bíčevje  -a s () skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet // stebla bičkov: cekar iz bičevja
  20.      bíčje  -a s () skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet // stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
  21.      bíčkast  -a -o prid. () biol. ki ima biček, nitast izrastek: bičkaste celice / bičkast izrastek podoben bičkubot. bičkaste alge
  22.      bíčnat  -a -o prid. () ki je iz stebel bičkov: bičnat naslanjač / bičnato močvirje poraslo z bički
  23.      bìk  bíka m ( í) 1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelopog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom; rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja 2. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik // slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš! ◊ astr. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga; zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
  24.      bíkič  -a m () nar. vzhodno bikec: lepo raščen bikič
  25.      bíkovski  -a -o prid. (í) ekspr. po velikosti, po moči tak kot pri biku: njegov bikovski tilnik, vrat; bikovske čeljusti / bikovsko zdravje zelo trdno bíkovsko prisl.: bikovsko raščen moški

   783 808 833 858 883 908 933 958 983 1.008  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA