Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ras (783-807)
- antibiótik -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik; zdraviti z antibiotiki; penicilin in drugi antibiotiki; delovanje antibiotika ♦ farm. antibiotiki širokega spektra ♪
- antikadénca -e ž (ẹ̑) lingv. kadenci nasproten tonski potek zadnjega ali edinega dela povedi: kadenca in antikadenca / rastoča, visoka antikadenca ♪
- antinomíja -e ž (ȋ) knjiž. nasprotnost, protivnost med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama, protislovje: avtor si predstavlja svet v izrazitih kontrastih in antinomijah; človeške, razredne antinomije; nerazrešljive antinomije; antinomije v družbi ♦ filoz. protislovje logičnega zakona s samim seboj ♪
- antitéza -e ž (ẹ̑) knjiž. nasprotje, kontrast: Brechtovo gledališče je po svoji teoriji radikalna antiteza aristotelovskemu gledališču; idejna, zgodovinska antiteza; antiteza telesa in duha // diametralno nasprotna trditev: na ženino tezo je postavil svojo antitezo ◊ filoz. Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. antiteza besedna figura, ki veže nasprotujoča si pojma v miselno celoto; slovanska antiteza antiteza, ki vsebuje vprašanje ter negativen in pozitiven odgovor ♪
- antokián tudi antocián -a m (ȃ) biol. rdeče ali modro barvilo v celičnem soku rastlin ♪
- ántraks -a m (ȃ) med., vet. kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka, vranični prisad: bacil antraksa ♪
- aplicírati -am dov. in nedov. (ȋ) 1. prenesti na kaj, prilagoditi kaj čemu: avtor aplicira svoje teorije na politiko; marsikako predavateljevo misel lahko aplicirate nase; aplicirati pravilo na konkreten primer; tuje izkušnje so aplicirali na domače razmere 2. uporabiti, uveljaviti: rešitev hočejo aplicirati kot splošno načelo; aplicirati znanje v praksi 3. obl. našiti, nalepiti okrasek, zlasti na tkanino ali na usnje: aplicirati čipke na obleko aplicíran -a -o: pouk je apliciran na krajevne potrebe; aplicirane vede aplikativne ♪
- aplíka -e ž (ȋ) redko našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju; aplikacija ♪
- aplikácija -e ž (á) 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja ♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu ♪
- apnjênje in ápnjenje -a s (é; ā) glagolnik od apniti: pravilno apnjenje vpliva na rast; strokovnjaki priporočajo apnjenje tal ♪
- apologíja -e ž (ȋ) knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti ♪
- apólonski -a -o prid. (ọ̑) tak kot pri Apolonu: mladenič apolonske rasti // redko apoliničen: apolonski in dionizični tip ♪
- apóstrofa -e ž (ọ̑) lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor: govornikove apostrofe in retorična vprašanja ♪
- arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske; z arabeskami okrašena dvorana; pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli ◊ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska ♪
- arálija -e ž (á) vrtn. sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi: presaditi aralijo ♪
- aranžmá -ja m (ȃ) 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja ◊ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja ♪
- aravkárija -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija ♪
- árbiter -tra m (ȃ) 1. jur. razsodnik v nesodnih sporih, ki ga izbereta stranki: zahtevati arbitra; občasni, stalni arbiter 2. knjiž. oseba, katere mišljenje o kulturnih, umetnostnih vprašanjih je odločujoče: bil je umetnostni arbiter in estetski teoretik; nastopa kot kulturni arbiter ♪
- àrdúš medm. (ȁ-ū) pog. izraža močno podkrepitev trditve: arduš, sem se ustrašil; to je gorelo, arduš ♪
- arhegónij -a m (ọ́) bot. rastlinski ženski spolni organ ♪
- arhitéktski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo: arhitektski naraščaj; arhitektska zamisel stavbe / arhitektski tehnik ♪
- árijec -jca m (á) 1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki: značilnosti jezika arijcev 2. po nacistični ideologiji pripadnik (večvredne) arijske rase: izgubil je službo, ker ni bil arijec ♪
- árijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na arijce: arijski jeziki / arijska rasa ♪
- arkáda -e ž (ȃ) 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu // mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado ♪
- árktičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na arktiko: večni led arktičnih pokrajin; arktična rastlina; arktična ljudstva / arktična ekspedicija ♦ meteor. arktična zračna gmota ♪
658 683 708 733 758 783 808 833 858 883