Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (5.958-5.982)


  1.      sarkofág  -a m (ȃ) lesena, kamnita, kovinska skrinja s ploščatim, strehi podobnim pokrovom in bogatimi okraski, reliefi: truplo so mumificirali in položili v sarkofag; egipčanski, rimski sarkofagi / kamnit, kovinski, marmornat sarkofag // tej skrinji podoben spomenik: k sarkofagu so položili venec ♪
  2.      savínjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Savinjo: savinjski breg / savinjski splavarji / savinjski hmelj hmelj, ki raste v Savinjski dolini / Savinjska dolina ♦ gastr. savinjski želodec želodec z nadevom iz svinjskega mesa, slanine in začimb ♪
  3.      scíla  -e ž (ȋ) bot. rastlina s črtalastimi listi in modrimi, rdečkastimi ali belimi cveti v grozdih, Scilla: perunike in scile ♪
  4.      scindáps  in scindápsus -a m (ȃ) vrtn. sobna rastlina z vzpenjajočim se steblom in bleščečimi se, srčastimi listi, Scindapsus ♪
  5.      se  zaim., imenovalnika ni, sêbe, sêbi, sêbe, sêbi, sebój in sábo, enklitično rod., tož. se, daj. si I. 1. izraža predmet ali določilo glagolskega dejanja, kadar sta identična z osebkom dejanja a) v nepredložnih odvisnih sklonih se rabi pod poudarkom daljša oblika, sicer pa krajša: na sliki se ni prepoznal, ni prepoznal niti sebe; narediti si hišo; s tem škodujejo le sebi; morala si je priznati, da ji je bila predstava všeč; predlagal je tudi sebe; ustrelil je njo, potem še sebe / pazi, da si ne raztrgaš obleke, zlomiš roke b) s predlogi se rabi daljša oblika: okrog sebe je videl same neprijazne obraze; poleg sebe ni želela imeti nikogar; pritisniti koga k sebi; obrnil je cev proti sebi; vedno misli samo na sebe; o sebi ni rada govorila; pred seboj so gnali ujetnike / vsak pri sebi dobro ve, kaj mora storiti; pri sebi nisem imel dovolj denarja; ekspr. nekje v sebi je čutil, da ne ravna prav; pred seboj so imeli še ves dan, še dolgo pot / dežnik nosi vedno s seboj; vzemite me s seboj; zaklenite vrata za seboj / z enozložnim predlogom se v tožilniku navadno rabi z njim skupaj pisana krajša oblika: posadila sva otroka na stol medse; spet se jezi nase; spraviti koga podse / vase zaljubljen človek; je bolj zaprt vase; vse so obdržali zase c) pri prehodnih glagolih, navadno v krajši obliki: gledati se v ogledalu; hraniti se, pohvaliti se, tolažiti se; se redno umivaš? / dekle se že vidi kot nevesta / naročiti si steklenico piva; tega si nikoli ne odpustim / greti se ob peči; skrivati se / namučiti se, razigrati se / elipt.: če se že moraš počesati, pa se; se kaj spoznaš na elektriko? Malo se 2. v zvezi s sam poudarja odnos do osebka a) v nepredložni zvezi: niti z besedo ne omeni samega ali sam sebe; samemu ali sam sebi se je zdel zelo pogumen; samemu sebi ni imel kaj očitati; zaradi hrupa ni slišala niti same ali sama sebe / bilo jo je sram same sebe; ekspr. ta umetnost je sama sebi namen b) v predložni zvezi: biti kritičen do samega sebe; norčevati se iz samega sebe; zaupanje v samega sebe, star. v sebe samega; zmaga nad samim seboj; biti nezadovoljen s samim seboj / pesem sama na sebi ni dosti vredna; okoliščine same po sebi niso ugodne / sklenil je sam pri sebi, da ostane; ekspr. nehaj se pretvarjati, saj smo sami med seboj / zdaj je verjel sam vase; hiša stoji sama zase; publ. to dejstvo samo zase govori o njihovih sposobnostih 3. v zvezi s sam poudarja, da se kaj (z)godi brez zunanje spodbude, vpliva: vrata so se odprla sama od sebe; sam od sebe sem jim povedal; solze so ji kar same od sebe prišle v oči; vse se je uredilo kar samo od sebe / to se razume samo po sebi 4. izraža obojestransko, vzajemno dejavnost osebkov: vedno so se dražili; sestre se obiskujejo bolj poredko; kmalu se bosta poročila; sosedje se prepirajo; kdaj se vidiva / bojevati se, dogovoriti se s kom; mlad se je oženil; pozdraviti se, srečati se s kom; stepel se je s sošolcem; dopisovati si, mežikati si, seči si v roke; kot brata sva si / okrepljen: posvetovati se med seboj; stvari se med seboj niso dale uskladiti / med seboj sprijeti deli ● ekspr. samega sebe poln človek samoljuben, domišljav; vsak človek je sebe vreden vsak človek zasluži spoštovanje; ekspr. kar sebi pripiši sam si kriv; ekspr. s sebi lastno zavzetostjo se je lotil dela z zavzetostjo, ki je značilna zanj; ekspr. danes je sam sebi v nadlego je slabe volje, nerazpoložen; pozabljati samega sebe, nase biti nesebičen; ekspr. prekositi samega sebe biti boljši, uspešnejši, kot se pričakuje; ta pa ne da, pog. ne pusti do sebe, k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; pog., ekspr. niti besede ni spravil iz sebe, dal od sebe prav ničesar ni rekel; publ. odbor izvoli predsednika izmed sebe med svojimi člani; ekspr. s svojim ravnanjem je pahnil obe hčeri od sebe odvrnil, odgnal; ekspr. zmeraj mora imeti koga okoli sebe v bližini; vedno hoče imeti družbo; k sebi klic živini na levo; priti k sebi pog. čelo so mu močili z vodo, da bi prišel k sebi se zavedel; pog. ko so ji dali jesti in piti, je prišla k sebi si je opomogla; pog. odkar ga ni videla, je prišel precej k sebi si je izboljšal gospodarski položaj; se je zredil; pog. vzeti k sebi na svoj dom; ekspr. ta človek da veliko nase ima zelo ugodno mnenje o sebi; pog. nimam kaj nase dati obleči; pog. položiti roko nase narediti samomor; pog. ta vojskovodja je spravil pol Evrope podse osvojil, si podredil; ekspr. poglej vase in mi odgovori, če je to pošteno presodi po vesti; ekspr. ne more spraviti niti grižljaja vase (po)jesti; klicati vsakega zase posebej; obdržati zase, v sebi ne povedati, ne zaupati drugemu; ekspr. ti svoje nasvete kar zase obdrži nočem tvojih nasvetov; ekspr. vsi ga hvalijo, sam zase pa mislim, da tega ne zasluži poudarja osebni odnos, nasprotje; publ. v tej disciplini so bili naši tekmovalci razred zase precej boljši od drugih; druge soditi po sebi izraža merilo, vzor pri posnemanju, poustvarjanju; pog. biti pri sebi zavedati se; biti krepek; knjiž. čutijo se oropani, osiromašeni, ne sami pri sebi nesamostojni, negotovi; tega se ne da naučiti, to mora imeti človek v sebi prirojeno; ekspr. načrt ima nekaj v sebi je dober, primeren; ekspr. imata nekaj med seboj prepirata se; se imata rada; ekspr. podreti mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; pog. pod seboj ima pet delavcev vodi pet delavcev; ni si bil na jasnem sam s seboj ni vedel, kakšen je, kaj v resnici hoče; ekspr. obračunati s samim seboj kritično presoditi svoje delo, življenje; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; pog. za seboj ima ves kolektiv ves kolektiv se strinja z njim in ga podpira pri delovanju; preg. vsak je sebi najbližji vsak poskrbi najprej zase II. se kot morfem 1. nastopa pri glagolih a) ki brez tega morfema ne obstajajo: bahati se, bati se, bojevati se, kujati se, lotiti se česa, ozirati se, smejati se, usesti se, zavedati se, znebiti se / potiti se; zdi se mi, da vem / bleščati (se), jokati (se), lagati (se); oddahniti se in oddahniti si b) ki so tvorjeni iz nedovršnikov s predpono in s tem morfemom: izdišati se; načakati se, nahoditi se, naigrati se, najesti se; prenajesti se; razgovoriti se 2. 3. os. ed. za izražanje dejanja s splošnim, nedoločenim osebkom: govori se, da bo on postal direktor; o tem se danes veliko piše // za izražanje pogostne uresničitve, možnosti dejanja: tu se gre na Triglav; po tej poti se pride v vas / tam se dobro je, živi / tu se ne sme kaditi / tako se bere v starih knjigah je zapisano 3. za izražanje neprehodnosti dejanja, ki ga osebek ni deležen po lastni volji: izgubil se je v gozdu; ubil se je v gorah; udariti se / steklenica se je razbila 4. za izražanje trpnega načina: a) tu se dobijo ribe; otava se kosi v avgustu; trgovine se odprejo ob osmih; taka stvar se ne pove naglas; blago se dobro prodaja; hiša se že zida / vzame se bela moka, pecilni prašek, sladkor / dojenček se kopa v banji; planinec, neprav. planinca se pogreša že dva dni planinca pogrešajo / rodil sem se 11. oktobra b) večkrat se najde kaj koristnega; nič se ne ve / brat, to se pravi, najbližji sorodnik; naredi, kar se da 5. za izražanje brezosebnosti: dani se, jasni se; od napora se ji megli pred očmi / pokazalo se je, da ima prav 6. nav. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez volje, hotenja osebka: kolca se mi; zdeha se mi / kar samo se mu smeje / hoče se mi spati (nekoliko) sem zaspan / želodec se mi obrača, če vidim kri slabo mi je, na bruhanje mi gre III. si kot morfem 1. nastopa pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo, navadno za izražanje rahle osebne prizadetosti: drzniti si, opomoči si / prizadevati si / oddahniti si, odpočiti si 2. ekspr. za izražanje osebne, čustvene udeležbe pri dejanju: naj si vzame, kolikor hoče / peti si, žvižgati si / kdo bi si mislil kaj takega; ne morem si kaj, da ne bi ugovarjal; dajati si opravka z vrtom ukvarjati se ♪
  6.      secesíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na secesijo: secesijski stil; secesijsko kiparstvo, slikarstvo / secesijske stavbe s stiliziranimi rastlinskimi ornamenti / kovana vrata z vijugastim secesijskim vzorcem ♦ zgod. secesijska vojna državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865 ♪
  7.      séčen 2 -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na sečnjo: sečni odpadki / sečno dovoljenje ♦ gozd. sečni prirastek prirastek drevesa, sestoja do sečnje; sečna masa količina lesa, določena za sečnjo ♪
  8.      séčnja  -e ž (ẹ́) 1. glagolnik od sekati: sečnja lesa / s sečnjo preredčiti gozd; označiti drevje za sečnjo ♦ gozd. pospravljalna sečnja; postopna sečnja na zemljišču, kjer je že zraslo in se utrdilo mlado drevje; prebiralna sečnja pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves; pripravljalna sečnja; sečnja do golega, na golo, v golo da ne ostane nobeno drevo; sečnja na luknje da nastanejo vrzeli brez drevja 2. nar. severozahodno košnja: sečnja na višinskih travnikih ♪
  9.      sedàj  [tudi sǝd] prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje zgodi v tem času, v tem trenutku; zdaj: sedaj ne utegnem, pridi pozneje / do sedaj je vedno molčala dozdaj; od sedaj naprej bo vse drugače odzdaj / za sedaj je glavna ovira odpravljena zazdaj; elipt. toliko za sedaj, ostalo bomo uredili jutri / ne odlašajte sedaj, ko se je treba hitro odločiti / ekspr. prav sedaj so odšli 2. izraža, da se dejanje godi v sedanjem, današnjem času: ti običaji so sedaj pozabljeni; še sedaj se ga spominjamo; že sedaj mislijo na prihodnjo zimo / mnogo je obljubljal, a sedaj se je premislil 3. izraža, da se bo dejanje godilo v prihodnosti: sedaj bo delal na terenu; sedaj se bo pokazalo, koliko velja / sedaj boste napisali tako, da ne bo več nejasnosti / v vprašalnih stavkih: poskusi niso dali pričakovanih rezultatov. Bomo sedaj nadaljevali; elipt. zaloge hrane so pošle. Kaj sedaj 4. izraža, da se je dejanje zgodilo v preteklosti: zaviral je, toda sedaj je bilo že prepozno / vratar ga je sedaj že dobro poznal; sedaj je že vedel, kaj ga čaka 5. izraža istočasnost dejanja: povedal ji je, kje sedaj stanuje; spoznal je, da mora sedaj oditi 6. ekspr. izraža nasprotje s prej povedanim: takšno je moje mnenje, vi sedaj storite, kar hočete / si sedaj zadovoljen / sedaj je pa že čas, da se zresnite // v vezniški rabi, navadno okrepljen za izražanje opozoritve na prehod k drugi misli: in sedaj dovolite, da vam predstavim novega sodelavca / hvala za vse. Sedaj pa nasvidenje, prijatelji 7. navadno v zvezi sedaj — sedaj izraža zapovrstnost pri menjavanju, izmenjavanju: obračati se sedaj na eno, sedaj na drugo stran; govoriti o kom sedaj dobro, sedaj slabo; videti koga sedaj tu, sedaj tam / uči otroke sedaj brati, sedaj pisati, sedaj nastopati 8. v vezniški rabi, v časovnih odvisnih stavkih, v zvezi sedaj ko za izražanje, da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: sedaj ko smo končali delo, se bomo odpočili; sedaj ko vemo, kdo ste, vam bomo pomagali ● star. po sedaj je bil še bolj molčeč od takrat; ekspr. sedaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; star. samo sedaj (in) sedaj ga je pogledala kdaj pa kdaj, včasih; star. mislili smo, da se mu bodo sedaj (in) sedaj ulile solze zdaj zdaj; sam.: vznemirjal ga je ta sedaj in nekoč; čas je sestavljen iz sedajev ♪
  10.      sédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. nameščati se, spravljati se v tak položaj, da je teža telesa pretežno na zadnjici: ljudje so vstajali in spet sedali; sedati na klop pri peči; s težavo je sedal / sedati k mizi, za mizo; sedati v avtomobil / poleti je rad sedal v senco // nameščati se, spravljati se v mirujoč položaj, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: ptice sedajo na hrast / race sedajo na jezero / ekspr. snežinke sedajo na drevje 2. ekspr., s prislovnim določilom izraža, da osebek (večkrat) dela to, kar nakazuje določilo: sedati h klavirju; rad seda h knjigam rad bere, študira; ob večerih seda k pisalni mizi piše; nerad seda za volan vozi avtomobil ♪
  11.      sédum  -a m (ẹ̑) bot. rastlina z mesnatimi listi in drobnimi zvezdastimi cveti; homulica ♪
  12.      ségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. iztegovati roko z namenom priti do česa, prijeti kaj: pogosto je segal na pladenj s pecivom; segati v vrečo / roka sega po kozarcu; segati po knjige / pri pozdravu segati komu v roko 2. zajemati določeno časovno obdobje: v pripovedovanju je segal daleč nazaj v preteklost / spomini mu segajo v mlada leta / s to povestjo sega avtor v sodobni svet 3. pri širjenju, napredovanju nahajati se do kod: smrad iz tovarne sega do mesta; ob poplavi je voda segala do hiš / korenine teh rastlin segajo globoko v zemljo // biti, nahajati se v prostoru do kod: do te meje sega listnati gozd; led je segal čez vso dolino; gorovje sega še v sosednje države / krilo sega čez kolena; lasje ji segajo do pasu; police segajo od tal do stropa / njegova moč, oblast sega daleč 4. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa sobesedilo: med pogovorom je pogosto segal po kozarcu; bralci radi segajo po dobrih knjigah radi berejo dobre knjige / turisti so segali po raznih spominkih so jih kupovali 5. ekspr. uporabljati: gospodinja sega le po najboljših čistilnih sredstvih ● ekspr. kamor oči segajo, so sama polja vsenaokrog; ne sega mu niti do gležnjev po kaki pozitivni lastnosti, značilnosti mu ni enak, enakovreden; z vprašanji so mu segali v besedo so ga prekinjali; pripombe segajo v jedro problema se nanašajo na njegovo bistvo; segati v pogovor udeleževati se pogovora; ekspr. rad je segal po steklenici rad je pil (alkoholne pijače) segajóč -a -e: do gležnjev segajoče krilo; lasje, segajoči na obraz; v srce segajoča pesem ♪
  13.      segmentácija  -e ž (á) knjiž. razčlenitev, razčlenjenost: segmentacija teksta / živali z značilno segmentacijo telesa ◊ ekon. segmentacija trga razdelitev trga na več skupin povpraševalcev glede na določene značilnosti ♪
  14.      segregácija  -e ž (á) knjiž. ločevanje, zapostavljanje določene rase, določenega družbenega sloja na vseh področjih javnega življenja, rasno razlikovanje: obsoditi segregacijo / segregacija črncev; segregacija v šolstvu / rasna segregacija ♪
  15.      segregírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. ločevati, zapostavljati določeno raso, določen družbeni sloj na vseh področjih javnega življenja: segregirati črnce / segregirati podjetja segregíran -a -o: segregirane šole ♪
  16.      sehlíca  in séhlica -e [prva oblika sǝh] ž (í; ẹ̄) bot. manjša užitna lističasta goba s tankim žilavim betom, Marasmius: nabirati sehlice / dišeča sehlica ♪
  17.      sejánček  -čka m (ā) 1. agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: presaditi sejančke na gredo 2. nar. osrednje čebulno seme: posejati sejanček in posaditi čebulček ♪
  18.      sejánec  -nca m (ā) agr., vrtn. mlada rastlina, zlasti drevo, zrasla iz semena: presajati sejance; češnjev, topolov sejanec / jesenski sejanci ♪
  19.      sejánka  -e ž (ā) agr., vrtn. mlada rastlina, zrasla iz semena: pikirati sejanke ♪
  20.      sejáti 1 séjem nedov., séj in sèj; sejál (á ẹ̑) 1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita ♦ gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine // enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino // ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži 2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali ● ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel seján -a -o: gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek ♪
  21.      sêjem  -jma m (é) prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se prodaja in kupuje raznovrstno blago: v mestu bo sejem; sejmi so bili tam ob sredah; iti na sejem; kupiti na sejmu; letni, tedenski sejem; novoletni sejem; v razredu je bilo živahno kot na sejmu / suho robo je prodajal po sejmih / avtomobilski, smučarski, živinski sejem ∙ ekspr. kakšen sejem pa imate tu zakaj delate tak hrup, trušč; ekspr. babji sejem hrupen ženski klepet // prireditev, na kateri se razstavlja določeno blago in sklepajo pogodbe o nakupu, prodaji: prirediti sejem; na sejmu razstavljajo domača in tuja podjetja; mednarodni sejem / graški, kranjski sejem; knjižni sejem je bil dobro obiskan; tradicionalni vinski sejem; sejem elektronike ♪
  22.      sekírati  -am nedov. (ȋ) pog. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: sin ju pogosto sekira; sekirati podrejene sekírati se vznemirjati se, mučiti se: zakaj se tako sekiraš; nič se ne sekiraj, vse se bo uredilo ♪
  23.      selékcija  -e ž (ẹ́) 1. izločanje iz večje količine, množine po določenih kriterijih; izbiranje, odbiranje: opravljati selekcijo; selekcija gradiva, podatkov; namerna selekcija rastlin, živali / selekcija tekmovalcev / izboljšati kakovost s selekcijo 2. šport. moštvo, skupina najboljših igralcev, tekmovalcev: izločili so ga iz selekcije; uvrstiti se v selekcijo; republiška selekcija rokometašev ◊ biol. naravna selekcija ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetna selekcija odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam; ped. (šolska) selekcija ločevanje, razvrščanje učencev ob vstopu v šolo, med šolanjem po določenih kriterijih ♪
  24.      selekcíjski  tudi selékcijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na selekcijo: selekcijski postopek; kritično selekcijsko merilo / selekcijska komisija festivala / selekcijska teorija teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst; darvinizem ♦ agr. selekcijska postaja postaja za načrtno odbiranje najboljših rastlin, živali za vzgojo novih vrst, pasem; vet. selekcijska reja ♪
  25.      selekcionár  -ja m (á) agr., vet. kdor se poklicno ukvarja s selekcijo rastlin, živali; izbiralec, odbiralec: selekcionarji so vzgojili nove odporne vrste ♪

   5.833 5.858 5.883 5.908 5.933 5.958 5.983 6.008 6.033 6.058  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA