Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (5.933-5.957)


  1.      samodéjen  -jna -o prid. (ẹ̄) knjiž. 1. ki opravlja delo sam, brez človekovega sodelovanja; avtomatičen: samodejni stroji; samodejna naprava / samodejna telefonska centrala; samodejne zavore ♦ elektr. samodejno prekinjalo avtomatsko prekinjalo; med. samodejno živčevje živčevje, ki deluje samostojno, neodvisno od volje; avtonomno živčevje; strojn. samodejni menjalnik avtomatski menjalnik 2. ki se zgodi sam od sebe, po lastnih zakonih: samodejen prehod pravic in dolžnosti // nanašajoč se na človekovo dejanje, ki poteka brez njegove volje, zavesti: samodejni gibi / samodejno podrejanje splošnemu razpoloženju / ob tem se je vzbujalo samodejno vprašanje, ali je to edina rešitev samodéjno prisl.: naprava deluje samodejno; hitro in samodejno je odgovoril; vse je potekalo bolj ali manj samodejno; roka je ves čas samodejno segala po ročici ∙ zastar. to si je pridobil samodejno samostojno, sam ♪
  2.      samolásten  -tna -o prid. (ā) 1. knjiž. poseben, individualen: vsako obdobje literature ima samolastno strukturo / to je naredil na svoj samolastni način 2. zastar. svojevoljen, samovoljen: samolastna zapustitev delovnega mesta; samolastno poseganje v zasebno življenje / njegovi samolastni ukrepi // samodržen: samolastni vladarji / samolastna država ● zastar. zavedal se je, da je samolasten gospodar samostojen, neodvisen ◊ bot. samolastna oprašitev oprašitev s pelodom istega cveta samolástno prisl.: samolastno so odšli domov; samolastno se vseliti; sam.: koliko je v teh pesnikih samolastnega ♪
  3.      samomorílnost  -i ž (ȋ) pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje, upadanje samomorilnosti ♪
  4.      samomorílstvo  -a [u̯s in ls] s (ȋ) pojav ali dejstvo, da kdo naredi samomor: naraščanje samomorilstva ♪
  5.      samoníkel  -kla -o [ǝu̯] prid. (í) 1. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: imajo lastno pisavo in samoniklo arhitekturo; samonikla kultura naroda ♦ agr. samonikla rastlina rastlina, ki (z)raste, ne da bi jo posejal, posadil človek // knjiž. izviren, originalen: pesmi niso samonikle niti po vsebini niti po obliki / biti samonikel kipar, pesnik // knjiž. samostojen, neodvisen: biti samonikla osebnost 2. značilen, tipičen za določen osebek: samoniklo doživljanje česa / samonikli nazori samoníklo prisl.: samoniklo rasti, se razvijati; sam.: v takem mišljenju ni nič samoniklega ♪
  6.      sámooplóden  -dna -o prid. (ȃ-ọ̄) agr. ki se oplodi sam: samooplodna rastlina, sadna vrsta ♪
  7.      sámooplodítev  -tve ž (ȃ-ȋ) bot. oploditev s spolnimi celicami istega cveta: samooprašitev in samooploditev ♪
  8.      sámooplojevánje  -a s (ȃ-ȃ) bot. oplojevanje s spolnimi celicami istega cveta: samoopraševanje in samooplojevanje ♪
  9.      samopáš  in samopàš -áša -e prid. (ȃ; ȁ á) zastar. 1. ki se hoče sam pasti: samopaša žival 2. oblasten, samovoljen: samopaši graščaki 3. sebičen: bil je razvajen in samopaš otrok ♪
  10.      samopérka  -e ž (ẹ̑) bot. rastlina z enim stebelnim srčastim listom in belim cvetom, rastoča na vlažnih tleh, Parnassia palustris ♪
  11.      sámopremagovánje  -a s (ȃ-ȃ) premagovanje samega sebe: naučiti se samopremagovanja in vztrajnosti / naraščajočo nestrpnost so obvladovali z velikim samopremagovanjem / samopremagovanje bolnika jo je ganilo ♪
  12.      samoróden  -dna -o prid. (ọ̄) 1. ki (z)raste, ne da bi ga posejal, posadil človek: samorodna rastlina; samorodno drevo ♦ agr. samorodna trta križanka ameriške in evropske trte; samorodno vino vino iz grozdja samorodne trte 2. knjiž. ki nastane, se razvije sam, brez pomoči, vpliva drugega: samorodna kultura naroda // izviren, originalen: samorodne ideje 3. min. ki se dobi v naravi in je skoraj brez primesi: samorodno srebro, zlato, železo; samorodno žveplo ● knjiž. samorodni prebivalci in priseljenci avtohtoni prebivalci samoródno prisl.: rasti samorodno po gozdovih ♪
  13.      samosévec  -vca m (ẹ̑) samosevna rastlina, samosevno drevo: to drevo je samosevec; vmes je bilo več samosevcev / krompir samosevec ♪
  14.      samoséven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki (z)raste, ne da bi ga posejal človek: samosevni bori; samosevna rastlina; samosevno drevo ♪
  15.      samosévka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od samosevec: gojene rastline in samosevke / konoplja samosevka; pren., knjiž. tudi oni so imeli svojo kulturo, kulturo samosevko ♪
  16.      samosrájčnik  -a m (ȃ) nekdaj majhen otrok, ki nosi samo srajco: samosrajčnika je posadila za mizo / že kot samosrajčnik je moral biti pri tujih ljudeh / otroci samosrajčniki ∙ slabš. s temi samosrajčniki se ne boste tepli z nedoraslimi fanti ♪
  17.      samotár  -ja m (á) 1. kdor hote živi sam, brez stikov, povezave z drugimi: fant je samotar in hodi navadno sam po hribih; odljuden samotar; živi kot samotar / te ribe so večinoma samotarji; gams, volk samotar // kdor živi v oddaljenem, odmaknjenem kraju, predelu: tako je bilo življenje samotarja v zapuščeni dolini 2. ekspr. kar okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: med drevesi je bil tudi hrast samotar ♪
  18.      sámouničevánje  -a s (ȃ-ȃ) uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja ♪
  19.      samovólja  -e ž (ọ̄) samovoljno dejanje ali ravnanje: kaznovati, preprečiti samovoljo; sam je prižgal luč in se opravičil za to samovoljo / s samovoljo kršiti človekove pravice / vojaška samovolja; težko so prenašali samovoljo graščakov; samovolja predstojnika / to je dejanje samovolje ♪
  20.      sanpávlija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina z dolgopecljatimi dlakavimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Saintpaulia ♪
  21.      sanseviêrija  -e ž (é) vrtn. sobna rastlina z mesnatimi, črtalastimi, pokončnimi listi, Sansevieria: goji sansevierije in klivije ♪
  22.      saprofít  -a m (ȋ) bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: saprofiti in paraziti ♪
  23.      sardón  -a m (ọ̑) zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: loviti sardone ♪
  24.      sardóniks  -a m (ọ̑) poldrag kamen z belimi in rdečimi progami: prstan s sardoniksom / okrasek iz sardoniksa ♪
  25.      sargáški  -a -o prid. (ȃ) nav. mn., bot., v zvezi sargaška alga rjava alga, ki raste ob obalah južnega Atlantika in jo morski tokovi naplavljajo zlasti v Sargaško morje, Sargassum ♪

   5.808 5.833 5.858 5.883 5.908 5.933 5.958 5.983 6.008 6.033  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA