Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (583-607)


  1.      štórast  -a -o prid. (ọ̄) slabš. neroden, okoren: štorast človek; v družbi je precej štorast; štorast kot medved zelo / štorasti čevlji; spoznal ga je po štorasti hoji / štoraste noge / izmislil si je zelo štorast izgovor slab / kot psovka štor štorasti štórasto prisl.: štorasto je opletal z rokami ♪
  2.      švédrast  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. šepast: bil je švedrast / švedrasti koraki švédrasto prisl.: švedrasto hoditi ♪
  3.      tábula rása  tábule ráse [raza] ž (ȃ-ā) filoz., v empirizmu človekova duševnost pred čutnim izkustvom: Lockova teza o tabuli rasi / otrokova duševnost je ob rojstvu tabula rasa brez vtisov ● knjiž. ta človek je tabula rasa nič ne ve, zna ♪
  4.      tamburáš  -a m (á) kdor igra (na) tamburico: nastop tamburašev ♪
  5.      tamburáški  -a -o (á) pridevnik od tamburaš: tamburaški zbor ♪
  6.      terása  -e ž (ȃ) 1. tlakovan prostor na delu zgradbe ali ob njej: sedeti na terasi; kavarniška, letališka terasa; velika terasa; terasa v prvem nadstropju; gostilna s teraso; terase in balkoni / pokrita, zaprta terasa // ravna, tlakovana streha: nad garažo imajo teraso; ograja terase 2. stopnici podobna tvorba na zemeljski površini, ki jo je izoblikovala voda: terase kažejo, kje je tekla reka / hiša stoji na terasi / jezerska, rečna terasa / breg se je spuščal v širokih terasah // vodoravna ali rahlo nagnjena ploskev in strmina, ki jo loči od druge take ploskve na pobočju, narejena zlasti za obdelovanje: narediti, utrditi teraso / terase so zasajene s trtami ◊ alp. ravna ali malo nagnjena ploščad v skalovju; gredina ♪
  7.      terásast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na teraso: terasasto poslopje / terasasti vinogradi, vrtovi / vas leži na terasasti vzpetini terásasto prisl.: terasasto se dvigati, spuščati ♪
  8.      terásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na teraso: vzpenjati se po terasnih stopnicah / terasni sadovnjaki, vinogradi terasasti ♪
  9.      terasírati  -am nedov. in dov. (ȋ) agr. delati na čem terase zaradi lažje obdelave s stroji: sadjarji, vinogradniki terasirajo pobočja; terasirati s stroji ♪
  10.      tígrast  -a -o prid. (í) ki ima podobne proge kot tiger: tigrast maček ♦ vrtn. tigrasta lilija lilija z oranžno rdečimi cveti s temno škrlatnimi pikami, Lilium tigrinum ♪
  11.      trása  -e ž (ā) smer, potek prometnega objekta, napeljave na terenu: določiti, spremeniti traso daljnovoda; vrisati traso ceste // površina, po kateri poteka tak objekt: zaznamovati traso s količki; dolžina, širina trase / trasa ceste poteka ob reki / začeti delati, kopati na trasi; pripeljati mehanizacijo na traso; urejati kanalizacijo ob trasi ♪
  12.      trasánt  -a m (ā á) fin. izdajatelj menice: trasant in trasat ♪
  13.      trasát  -a m (ȃ) fin. oseba, ki jo izdajatelj menice pozove, naj plača v menici določeno vsoto denarja: trasant in trasat ♪
  14.      trasêr  -ja m (ȇ) kdor trasira: traserji nove ceste, železnice / traserji kolesarske dirke ♪
  15.      trasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od trasirati: trasiranje ceste / idejno trasiranje revolucije ♪
  16.      trasírati 1 -am nedov. in dov. (ȋ) na terenu določati, označevati traso: geodeti trasirajo; trasirati deset kilometrov ceste, železnice / trasirati cesto tako, da se izogne večjim naseljem speljati // publ. določati, usmerjati: trasirati nadaljnji razvoj; idejno trasirati revolucijo trasíran -a -o: trasiran plinovod; dobro trasirana cesta ♪
  17.      trasírati 2 -am dov. in nedov. (ȋ) fin., navadno v zvezi trasirati menico izdati menico, ki jo izpolni in izda trasant, podpiše pa trasat: trasirati več menic trasíran -a -o: trasirana menica ♪
  18.      trasírka  -e ž (ȋ) geod. palica, označena z dva decimetra širokimi pasovi, ki se uporablja pri trasiranju ♪
  19.      tujeprášen  -šna -o prid. (ȃ) agr. ki se oplodi s cvetnim prahom rastline druge sorte iste botanične vrste: tujeprašna rastlina ♪
  20.      túrast  -a -o prid. (ȗ) tvorast: turast obraz, vrat ♪
  21.      tvórast  -a -o prid. (ọ̑) poln tvorov: tvorast vrat ♪
  22.      ukràs  -ása m (ȁ á) knjiž. okras: veselost je otrokov najlepši ukras / ukras v obliki cvetja / uporabiti kaj za ukras ♪
  23.      ukrásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo ♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo ♪
  24.      ukrásti  ukrádem dov., stil. ukràl ukrála (á ȃ) 1. vzeti kaj s prisvojitvenim namenom na skrivaj in brez dovoljenja in vednosti lastnika: ukrasti denarnico, potni list; jabolka je ukradel na sosedovem vrtu; ekspr. ukradla je vse, kar je mogla / pes je ukradel klobaso // povzročiti, da kdo izgubi zlasti določene moralne kvalitete: ukrasti komu čast, dobro ime; iz zavisti mu je hotel ukrasti slavo // ekspr. povzročiti, da kdo izgubi kaj sploh: pohlep po denarju mu je ukradel ljubezen do zemlje / ukradla ji je fanta prevzela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom narediti, da se kljub oviram dobi, doseže, kar izraža samostalnik: ukrasti življenju kanček sreče / po celodnevnem garanju si je le ukradel nekaj ur počitka, spanja / če me boš potreboval, pokliči. Si bom že ukradel toliko časa in prišel / ukrasti dekletu poljub ● ekspr. ukrasti komu čas zmotiti ga pri delu zaradi nepomembnih stvari; ekspr. ukrasti komu prepričanje, slog prevzeti ga od koga in ga razglašati za svojega; ekspr. ukrasti komu srce pridobiti si njegovo naklonjenost, ljubezen ukrásti se ekspr. na skrivaj, neopazno oditi: ukrasti se iz hiše / ponoči se je ukradel iz vasi / ukrasti se zasledovalcem // prikrasti se: preoblečen se je ukradel v dvorano / skozi listje so se ukradli sončni žarki ukráden -a -o: ukraden avtomobil, denar; ukraden poljub; zadovoljiti se z redkimi trenutki ukradene sreče; sam.: skriti, vrniti ukradeno ♪
  25.      ultráš  -a m (á) pripadnik ekstremistične skupine, stranke; skrajnež: levi in desni ultraši v stranki ♪

   458 483 508 533 558 583 608 633 658 683  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA