Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (5.008-5.032)


  1.      posušíti  -ím dov., posúšil (ȋ í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje ● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil posušíti se 1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel 2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil 3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila ● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej posušèn -êna -o: posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje ♪
  2.      posvéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. izražati čustveni odnos a) z vsebino lastnega umetniškega, navadno literarnega dela: vse pesmi je posvečal njej / delo je posvečal spominu svojega učitelja b) z zapisom v lastnem umetniškem, znanstvenem delu: knjige je posvečal navadno materi // obravnavati v besedilu, knjigi: večino svojih razprav posveča vprašanju manjšin 2. nav. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: svoj čas je posvečala otrokom; vse svoje moči je posvečal izobraževanju // z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posveča ji dosti ljubezni; temu problemu posvečajo premalo skrbi 3. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: kapelice so posvečali raznim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati a) koga za cerkveno službo: škof je posvečal b) kaj za cerkveno rabo: posvečati cerkve, oltarje ● knjiž. samo njega posveča v svoje težave mu jih razkriva, zaupa posvéčati se ekspr. ukvarjati se: posveča se zlasti filozofiji / premalo se posveča družini / založba se posveča izdajanju klasikov izdaja klasike ♪
  3.      posvetoválnica  -e ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom ustanova, oddelek za posvetovanje s strokovnjakom: hoditi, iti v posvetovalnico / kontracepcijska posvetovalnica; zakonska posvetovalnica; posvetovalnica za matere; posvetovalnica za žene oddelek zdravstvene ustanove za posvetovanje o spolnih vprašanjih mladoletnic, o načrtovanju družine, o nosečnosti ∙ publ. brati pravno posvetovalnico časopisno rubriko, v kateri strokovnjak odgovarja na pravna vprašanja dopisnikov ♦ ped. poklicna posvetovalnica 2. soba, prostor za posvetovanje: stopiti v posvetovalnico / mestna posvetovalnica soba, dvorana za posvetovanje, seje v mestni hiši ♪
  4.      posvetovánje  in posvétovanje -a s (ȃ; ẹ́) 1. glagolnik od posvetovati se: posvetovanje ni bilo uspešno; po kratkem posvetovanju so sklenili, da bo študij nadaljeval / imeti posvetovanje s kom 2. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu: posvetovanje je trajalo ves dan; udeležiti se posvetovanja; organizirati, sklicati posvetovanje; gospodarsko, politično, zdravstveno posvetovanje; javno posvetovanje / proizvodno posvetovanje v nekaterih socialističnih državah posvetovanje delavcev podjetja, na katerem se kolektivno rešujejo vprašanja proizvodnje; publ. posvetovanje na ministrski ravni ♪
  5.      posvetováti se  -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj // spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom ● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno posvetováti, in posvétovati dov., zastar. svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi posvetujóč se -a -e: posvetujoč se o begu, so zaslišali strele ∙ zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas ♪
  6.      pošíti  -šíjem dov., pošìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: pošiti hlače, suknjič; vse sem že pošila / kirurgi so ga lepo pošili // s šivanjem pritrditi kaj na kaj: pošiti plašč z okrasnimi gumbi 2. s šivanjem porabiti: koliko sukanca si pošila pošít -a -o: pošit ovratnik ♪
  7.      poštèn  -êna -o prid., poštênejši (ȅ é) 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli: pošten človek; sosed je pošten in delaven; predstojnik je bil do vseh pošten; vse življenje je ostal pošten; bodi pošten in priznaj krivdo; zelo je poštena, nikomur ne bi storila nič hudega / ekspr. on je poštena duša / to je revna, a poštena družina / naša hiša je poštena / publ. pošten najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi // nav. ekspr. ki je v skladu z določenimi normami, pravili: poštena igra / poštena obravnava problema / dobiti pošteno plačilo za pošteno delo 2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremu: poštena ženska; dekle je pošteno / pošteno življenje 3. nav. ekspr. ki se ne okorišča z oškodovanjem drugega: pošten obrtnik, trgovec; v tej trgovini so zelo pošteni / poštena kupčija 4. ki vsebuje, izraža resnične misli, čustva: pošten obraz; njegovi nameni so pošteni; ekspr. to je poštena beseda; pošteno priznanje 5. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: potreben bi bil pošten dež; pošten prehlad ima hud; s poštenim sunkom ga je spravil na tla močnim // precej velik, precejšen: dali so mu pošten kos mesa; popil je pošteno mero vina; dobil je pošteno vsoto denarja // ki v veliki meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne navade: pošten delavec, športnik, znanstvenik 6. ekspr. ustrezen, primeren: nima niti enih poštenih čevljev; v kraju ni poštene trgovine; komaj je prišel do poštenega stanovanja / prodajati po poštenih cenah ● ekspr. za svoje ravnanje je dobil pošten nauk je bil ostro opomnjen, kaznovan; ekspr. bojim se, da ta denar ni pošten pravično pridobljen; ekspr. dal mu je pošteno klofuto zelo ga je udaril; star. to vino ni pošteno pristno poštêno 1. prislov od pošten: pošteno delati, živeti; pošteno je plačal, poravnal dolgove; pošteno povedano, ne zanimam se zanj / v povedni rabi: pošteno je, da napako priznaš; tako je prav in pošteno 2. ekspr. izraža visoko stopnjo: pošteno je že lačen; pošteno so se namučili z zidavo hiše; pošteno sem se prestrašil poštêni -a -o sam.: hotel je ločiti poštene in krivične; delati se, kazati se poštenega; ves dan ni pojedel nič poštenega ♪
  8.      potáknjenec  -nca m (á) del rastline za razmnoževanje: potaknjenec se je že ukoreninil; narezati potaknjence; hmeljni potaknjenec / odkrhniti vejico za potaknjenec ● knjiž., redko na oddelku so odkrili potaknjenca prisluškovalca, vohuna ◊ vrtn. listni potaknjenec list ali del lista za razmnoževanje; stebelni potaknjenec steblo ali del stebla za razmnoževanje ♪
  9.      potáknjenka  -e ž (á) redko potaknjenec: vzgojiti novo rastlino iz potaknjenke ♪
  10.      potèg  -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od potegniti: poteg vrvi; poteg z roko / z močnim potegom je izruvala rastlino; že s prvim potegom so ujeli veliko rib / svetilka, zvonec na poteg ◊ muz. del trobila, ki se poljubno premika in s tem spreminja višino tona; šport. dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec z enim gibom dvigniti utež nad glavo ♪
  11.      potegníti  in potégniti -em dov. (ȋ ẹ́) 1. s sunkovitim gibom spraviti a) bližje k sebi: potegniti otroka na prsi; potegniti vrv gor; potegniti plezalca navzgor / potegnil je krožnik k sebi in začel jesti b) iz česa, s česa: potegniti žebelj iz deske; iz morja so potegnili polno mrežo rib; potegniti meč iz nožnice; potegniti nit iz tkanine; potegnil je voz izpod kozolca; otrok je potegnil prt z mize; potegniti kožo z živali odreti žival / potegnila je denarnico iz torbice vzela; potegniti roke iz žepa c) na drugo mesto, v drug položaj: potegniti klop v senco; potegniti zavese skupaj / potegniti klobuk čez oči; potegnila je krilo čez kolena; potegniti si ruto na oči; ekspr. potegnila je obleko nase se hitro oblekla; sonce sije v sobo, potegni rolete spusti / potegnil ga je v kot in mu nekaj pripovedoval 2. krajši čas vleči: potegniti za vrv / potegniti za zvonec / potegnil ga je za rokav 3. premakniti kaj po površini: potegniti s čopičem po zidu; potegniti z dlanjo po kolenih; potegniti z jezikom po čem; potegnila je z likalnikom po tkanini; potegniti z roko po čelu; z žebljem je potegnil po zidu in naredil prasko / potegniti z glavnikom, s prsti skozi lase 4. s sunkovitim gibom spraviti v delovanje: potegniti ročico, zavoro / potegniti vodo v stranišču 5. s črtanjem narediti: potegniti črto; potegniti mejo na zemljevidu 6. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: potegniti dim iz cigarete / močno potegniti cigaro / pog.: potegnil je požirek vina izpil; potegniti iz steklenice 7. začeti peljati, voziti: konj je težko potegnil naloženi voz / avtobus, vlak je že potegnil / žarg. na ravni cesti malo bolj potegnem hitreje vozim 8. pog. odpeljati: te bom jaz potegnil na postajo; z novim avtomobilom so se potegnili na izlet 9. pog. speljati, napeljati: čez travnik so potegnili novo cesto; potegniti elektriko in vodovod do hiše; okoli vrta bom potegnil ograjo naredil; potegniti vrv med dvema koloma napeti 10. nav. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: predavatelj je potegnil predavanje; diskusija se je potegnila čez poldan / zjutraj je potegnil s spanjem spal dalj kot navadno 11. začeti pihati, vleči: potegnil je močen veter; brezoseb. hladno je potegnilo 12. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: potegnili so ga v nevarno pustolovščino; slaba družba ga je potegnila za seboj 13. žarg. nalagati, prevarati: spet ga je potegnil 14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: potegniti jo spat; brez slovesa jo je potegnil od doma / čez mejo jo je potegnil odšel je ilegalno v tujino 15. pog. dobiti, prejeti denar: potegnil je lep honorar; za nastop potegne do deset tisoč dinarjev ● ekspr. potegnil je črto pod svojim dosedanjim življenjem napravil je obračun, pregled nad njim; pog., ekspr. potegnil je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; težko je potegniti mejo med zdravo presojo in domišljijo ugotoviti, kaj sodi k enemu in kaj k drugemu; ekspr. potegniti komu mreno z oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; pog. selitev bom še malo potegnil odložil; pog. potegniti zadrgo zapeti, zapreti; žarg. avto potegne tudi do sto petdeset kilometrov njegova največja hitrost je 150 km na uro; ekspr. potegnil ga je iz gnoja rešil iz težkega položaja; ekspr. potegniti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; žarg. potegniti bankovec iz obtoka vzeti; publ. iz razprave lahko potegnemo nekaj sklepov naredimo; ekspr. sončen dan me je potegnil na sprehod povzročil, da sem odšel na sprehod; star. potegniti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; ekspr. potegniti koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo potegniti za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh; pog. ob tem dogodku je potegnil s sestro, ne z bratom izrazil, da se strinja z njo in jo podpira; ekspr. z zgodbo je potegnil za seboj vse poslušalce povzročil, da so ga pazljivo poslušali potegníti se in potégniti se 1. postati daljši, podaljšati se: krilo se je na eni strani potegnilo; sence so se potegnile / kolona se je potegnila / pog. dan se je že precej potegnil 2. pog. zrasti: v nekaj letih se je zelo potegnil 3. pog. umakniti se: čete so se potegnile v ozadje / ko je bilo treba izpolniti obljubo, se je potegnil nazaj 4. pog. zavzeti se, posredovati: potegniti se za prijatelja ● ekspr. letos se je jesen potegnila jesensko vreme traja dalj kot navadno; ekspr. obraz se mu je potegnil z mimiko na obrazu je izrazil razočaranje, žalost; ekspr. po udarcu z bičem se je potegnila po hrbtu rdeča proga je nastala; ekspr. iz grma se je potegnila lisica stekla; ekspr. blisk se je potegnil čez nebo švignil; ekspr. čez travnike so se potegnile megle nad travniki so megle; pog. po tem dogodku se je potegnil vase postal nedostopen, nepriljuden; pog. oprijel se je veje in se potegnil kvišku vzpel potegnívši zastar.: skušala ga je zadržati, potegnivši ga za suknjič potégnjen -a -o: tudi on je bil potegnjen v afero; ravno potegnjena črta; potegnjena postava; nogavice, potegnjene do kolen ♪
  12.      potemnéti  -ím [tǝm] dov., potemnì in potèmni (ẹ́ í) 1. postati nekoliko temen: koža na soncu potemni; svetli lasje kasneje potemnijo; nebo je hitro potemnelo; v dimu stene potemnijo / oči so ji potemnele od žalosti // izgubiti močen sijaj, svetlobo: ob mrku sonce potemni; zjutraj zvezde potemnijo niso več vidne / svetloba potemni; pren. njena lepa skrivnost bi potemnela, če bi zanjo vedeli drugi 2. knjiž. postati manj izrazit: slava, sloves sčasoma potemni 3. knjiž. postati mrk, neprijazen: od jeze je potemnel / potemneti v obraz / obraz mu je potemnel, ko je to slišal potemnèl in potemnél -éla -o: pod potemnelim stropom visi svetilka; stol iz potemnele hrastovine; potemnela vera v uspeh ♪
  13.      potencírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. krepiti, večati: uspeh mu je še potenciral nagnjenje do znanstvenega dela; slaba režija je napake teksta še bolj potencirala; potencirati medsebojne odnose; bolečina se potencira / pisatelj z različnimi sredstvi potencira okrutnost narave poudarja ♦ mat. računati potenco potencíran -a -o: potencirane napake; potencirano sovraštvo ♪
  14.      potíhem  in po tíhem prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihem jokati, vprašati; prišel je čisto potihem / le potihem, da te kdo ne sliši 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihem dela proti meni; kar potihem se je preselil // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihem upa, da se bo srečno izteklo / sosedje se mu potihem smejejo ♪
  15.      potíhoma  prisl. (ȋ) 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihoma govoriti, vprašati; vrata se potihoma odpirajo; potihoma stopati; beri bolj potihoma 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihoma so opravili svojo nalogo; potihoma se je splazil v kuhinjo // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihoma si je moral priznati, da ni imel prav ♪
  16.      potihováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž. 1. postajati tih, tišji: hrup je potihoval in spet naraščal 2. postajati manj intenziven, manj izrazit: vihar potihuje ♪
  17.      potílen  -lna -o prid. (ȋ) farm. ki pospešuje potenje: potilni čaj, prašek ♦ med. potilna kopel ♪
  18.      potípati  -am in -ljem dov. (ȋ ȋ) 1. dotakniti se česa s prsti, z roko a) zaradi ugotavljanja lastnosti, značilnosti: potipati blago, papir / zdravnik mu je potipal žilo ugotovil, kako bije, utripa srce / potipati s prsti b) zaradi ugotavljanja česa sploh: potipaj, če je perilo že suho, plošča že vroča; potipala je pod prtiček na košari; potipati se po žepu / potipal je za nožem, pištolo 2. ekspr. previdno vprašati, preizkusiti: potipaj ga, če namerava prodati hišo; hotel ga je potipati, koliko ve, zna / malo bom potipal, kakšno je razpoloženje med njimi 3. ekspr. natepsti, pretepsti: potipal te bom, da boš ves črn; potipati koga s krepelcem, pestjo // kaznovati: grdo je potipal svojega hlapca / kot kletvica hudič te potiplji ● ekspr. kaj bo, če me potipa bolezen če zbolim; ekspr. skozi odprtino potipa medla luč petrolejke zasveti; ekspr. kmalu bi ga potipala smrt bi umrl; ekspr. zdaj si ga potipal za pravo žilico povedal, vprašal si tisto, za kar se najbolj zanima, kar ga najbolj prizadene; ekspr. potipal ga je tam, kjer je najbolj občutljiv prizadel ♪
  19.      potísniti  -em dov. (í ȋ) 1. s prislovnim določilom s sunkom spraviti a) na drugo mesto, v drug položaj: potisniti ročico stroja na desno; potisnil jo je na stol; potisnila je lase pod ruto; potisniti zapah v odprtino; potisniti naprej, navzgor; klobuk si je potisnil na čelo / potisniti ustnice naprej b) z določenega mesta, položaja: sila, ki potisne lavo iz ognjenika; potisniti knjigo od sebe odriniti c) kam sploh: potisniti čoln v morje; potisniti mizo k zidu; potisnila mu je blazino pod glavo; potisniti naboj v cev; potisniti koga v sobo; skrivaj mu je nekaj potisnila v roko dala 2. s sunkom (od zadaj) povzročiti premikanje, hitrejše premikanje: potisniti avtomobil; potisniti gugalnico; potisniti voz v klanec / naprava, ki potisne letalo 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj: jezikovno, narodnostno mejo so hoteli potisniti čimbolj proti jugu / potisniti sovražno vojsko čez mejo 4. nav. ekspr., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve: potisnili so ga v rezervo; drugi so ga potisnili v to zadevo / razmere so ga potisnile v osamljenost / blokada je potisnila državo v izoliranost ● ekspr. potisniti komu nož med rebra zabosti ga z nožem; knjiž. tako zatiranje je potisnilo ljudstvu orožje v roke povzročilo, da se je uprlo, začelo bojevati; ekspr. ta skupina je potisnila generala na čelo stranke mu omogočila prvo, vodilno mesto v stranki; ekspr. s tem so to vprašanje znova potisnili na stranski tir ga nehali reševati, obravnavati; ekspr. potisniti kaj v pozabo pozabiti; ekspr. vsi bi me radi potisnili v zakon bi radi, da bi se poročil(a) potísnjen -a -o: imajo v stransko ulico potisnjen vrt; klobuke so imeli potisnjene globoko na oči; v teh sonetih je erotika potisnjena v ozadje ∙ ekspr. tudi na strokovnem področju je bil potisnjen v kot, vstran tudi njegovo strokovno delo je bilo neupoštevano ♪
  20.      potláčiti  -im, in potlačíti in potláčiti -im dov. (á ȃ; ȋ á ȃ) 1. povzročiti, da kaj zaradi pritiska spremeni prvotno obliko, položaj: sneg je potlačil rastline; sedel je na škatlo in jo potlačil / potlačiti repo v sodu; potlačiti seno / otroci so potlačili travo pohodili 2. s prislovnim določilom s sunkom, tlačenjem spraviti kam: potlačiti v odprtino šop slame / ekspr.: potlačiti knjigo v torbo, zavitek v žep; v usta si je potlačil velik kos kruha / potlačiti klobuk na glavo; pren. potlačiti kaj v podzavest 3. ekspr. v začetku preprečiti razvoj česa: potlačiti bolečino, dvom, jezo, strah / potlačiti solze / potlačiti upor / zadevo so potlačili prikrili 4. pog., v zvezi z v spraviti koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove vednosti, privolitve; potisniti: še njega so potlačili v komisijo; potlačili so me v neprijetno situacijo / drugi so ga potlačili v to ● ekspr. neuspeh ga je potlačil potrl, pobil potláčen -a -o: pes s potlačenim gobcem; nositi potlačen klobuk; potlačen nos širok, z malo izstopajočo nosno kostjo; domov je prišel ves potlačen; potlačena jeza; potlačena trava; prisl.: potlačeno govoriti ♪
  21.      potóčarka  -e ž (ọ̑) bot. rastlina s pernato deljenimi ali celimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Rorippa: gozdna potočarka ♪
  22.      potóčnica  -e ž (ọ̑) 1. potočna voda: piti potočnico; kalna potočnica 2. dlakava ali gola rastlina z navadno modrimi cveti v socvetjih; spominčica: nabirati potočnice ◊ zool. postrv z izrazitimi rdečimi pegami, Salmo trutta fario ♪
  23.      pôtok  -óka m (ó ọ́) 1. manjša, v strugi tekoča voda: potok se izliva v reko; potok šumlja, žubori; ob cesti teče potok; potok se vije med skalami; pozimi potok včasih zamrzne; prebresti potok; regulirati potok; skočiti čez potok; ob potoku rastejo vrbe; bister, čist, hladen potok; potok, bogat z vodo / gorski potok / voda odteka v številnih potokih; ekspr. pot mu je v potokih tekel po hrbtu / poleti je potok suh potočna struga ∙ ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina ♦ geogr. ledeniški potok ki teče izpod ledenika 2. nav. mn., ekspr., z rodilnikom velika količina česa tekočega: potoki krvi, solz / potok besed ♪
  24.      pótom  predl. (ọ̑) pisar., z rodilnikom z, po: potom pisma obvestiti; potom sodišča izterjati dolg; banke so potom tožbe in rubljenja spravile kmeta na beraško palico; prim. pot m ♪
  25.      potónika  -e ž (ọ́) divja ali vrtna rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali rdečimi cveti: v vrtu so cvetele potonike; bila je rdeča kakor potonika ♪

   4.883 4.908 4.933 4.958 4.983 5.008 5.033 5.058 5.083 5.108  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA