Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
ras (426-450)
- prašičeréjski tudi prašičjeréjski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na prašičerejce ali prašičerejo: prašičerejska farma ♪
- prašíčev -a -o prid. (í) nanašajoč se na prašiča: prašičev rilec / kos prašičeve pečenke svinjske pečenke ♪
- prašičevína in prašíčevina -e ž (í; í) raba peša svinina: suha prašičevina ♪
- prašíčji -a -e prid. (ȋ) nanašajoč se na prašiče: prašičji samec / prašičji parkelj; prašičja koža; prašičje meso svinjsko meso / prašičja krma / ekspr. pomežikoval je s svojimi prašičjimi očmi majhnimi, podolgovatimi ♦ vet. prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil ♪
- prašíčka -e ž (ȋ) 1. nar. vzhodno svinja: prašička se je lepo redila 2. nizko ničvredna, malovredna ženska: prašička se jim je še posmehovala ♪
- prašílček -čka [tudi u̯č] m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: dati nekaj čebel in mlado matico v prašilček // manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilčke ♪
- prašílec -lca [tudi u̯c] m (ȋ) čeb. manjši panj ali ograjen del večjega panja za vzrejo matice; plemenilnik: vrste prašilcev // manjša čebelja družina v tem panju: krmiti prašilce ♪
- prašílen -lna -o prid. (ȋ) agr. s katerim se praši: prašilna priprava ◊ čeb. prašilni izlet čebel izlet mladih čebel, da bi spoznale okolico čebelnjaka ♪
- prašílnik -a m (ȋ) agr. priprava ali stroj za prašenje rastlin: motorni, ročni prašilnik ♪
- prašína -e ž (í) knjiž., redko velika količina, množina prahu v ozračju: nad cesto se je dvigala gosta prašina ∙ zastar. na pohištvu se nabira prašina prah ♪
- prášiti -im nedov. (á ȃ) nar. delati, orati praho: sejali so ozimino in prašili ♪
- prašíti -ím nedov. (ȋ í) 1. povzročati, da se razširja, obstaja prah v zraku: kaj tako prašiš; brezoseb. ko so stresali premog, se je prašilo daleč okrog / voz je prašil skozi vas ∙ bežal je, da se je kar prašilo za njim zelo hitro 2. posipati s prahom, praškom: prašila je vneto kožo s pudrom // agr. nanašati prašivo na rastline: prašiti sadno drevje 3. ekspr. prašeč se usipati: moka je prašila v vrečo / slap praši čez skalo prši prašíti se 1. oddajati prah: opeka se je pri zlaganju prašila / leska se praši pri
cvetenju odpada z njenih mačic rumenkast cvetni prah 2. postajati umazan od prahu: okrasni predmeti na polici se prašijo / ekspr. ta knjiga se že dolgo praši na omari ◊ čeb. čebele se prašijo izletavajo, da bi spoznale okolico čebelnjaka prašèč -éča -e: prašeči se pločniki ♪
- prašívo -a s (í) agr. kemično sredstvo v prahu za zatiranje rastlinskih škodljivcev, bolezni: uporaba prašiv v poljedelstvu ♪
- práškast -a -o prid. (ȃ) podoben prašku, prahu: praškaste snovi ♪
- práški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Prago: praška univerza / praški slavistični kongres ∙ publ. praška pomlad obdobje destalinizacije in demokratizacije od marca do avgusta 1968 v Češkoslovaški ♪
- prašljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž. ki se (rad) praši: prašljiva tkanina ♪
- prášnat -a -o prid. (ȃ) 1. podoben prahu: prašnata snov ♦ agr. prašnato gnojilo gnojilo v prahu; bot. prašnata snet glivica zajedavka na žitu in drugih travah, ki razkraja zlasti klase v črn prah, Ustilago 2. redko prašen: prašnata cesta / ves je bil prašnat ♪
- prášnica -e ž (ȃ) 1. bot. zgornji, navadno razširjeni del prašnika: prašnična nit in prašnica 2. bot. navadno užitna goba belkaste in rjavkaste barve, brez klobuka, Lycoperdon: nabirati prašnice / betičasta prašnica 3. nekdaj vdolbina za smodnik v cevi ob petelinu pri kremenjači: nasul je smodnika v prašnico ♪
- prášničen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prašnica 1: prašnična oblika / prašnični cvet prašni ali moški cvet; prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika ♪
- prášnik -a m (ȃ) bot. moški spolni organ v cvetu: prašniki in pestiči / dvobratinski prašniki zrasli v dve skupini; dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti ♪
- prášnost -i ž (á) značilnost prašnega: prašnost obleke ♪
- práštevílo -a s (ȃ-í) mat. naravno število, ki je deljivo samo z eno in s samim seboj: produkt praštevil ♪
- preberáški -a -o prid. (á) ekspr. prereven: zanj je nevesta preberaška / govorili so, da je bila svatba preberaška ♪
- prekrásen -sna -o prid. (ȃ) ekspr. zelo lep: bila je prekrasna; prekrasno dekle / to je prekrasna slika / prekrasna pokrajina / bil je prekrasen dan // zelo dober, zelo pošten: to so prekrasni ljudje prekrásno prisl.: prekrasno poje in igra; prekrasno oblikovane roke ♪
- prekrásti se -krádem se dov., stil. prekràl se prekrála se (á ȃ) ekspr. skrivaj, neopazno priti: prekradli so se k sovražniku / prekradel se je čez mejo ♪
301 326 351 376 401 426 451 476 501 526