Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (401-425)


  1.      práslovánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Praslovane: praslovanska doba / praslovanska domovina ♦ lingv. praslovanski jezik teoretično vzpostavljeni jezik, iz katerega so se razvili slovanski jeziki ♪
  2.      práslovánščina  -e ž (ȃ-ȃ) lingv. praslovanski jezik ♪
  3.      prásniti  -em dov. (á ȃ) 1. povzročiti prasko: mačka ga je prasnila; ob trnju sem se prasnil do krvi; prasniti se z žebljem / robida me je prasnila / ekspr. krogla ga je prasnila po čelu povzročila majhno rano, poškodbo 2. potegniti po čem a) z nohti, kremplji: pes nestrpno prasne po vratih b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: prasniti s čevljem po pesku; prasniti z vžigalico po škatlici / prasnil je in zanetil prižgal vžigalico; prasniti vžigalico ob zid prižgati 3. dati oster, neprijeten glas: ogorek je padel v vodo in prasnil; veja prasne; brezoseb. potegnil je z vžigalico po škatlici, da je prasnilo / ekspr. prasnili so prvi streli 4. ekspr., v zvezi prasniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi navzoči so prasnili v krohot; ko jih je zagledal, je prasnil v smeh 5. ekspr. steči, švigniti: maček prasne iz sobe, skozi okno; vsak trenutek prasne mimo avtomobil / pes prasne v mačko skoči proti njej, jo napade // pog., navadno v zvezi z jo iti, oditi: prasnil jo je po cesti; kadar je bil v mestu sejem, je prasnil tja ● ekspr. to pa ne, je prasnil naglas hitro rekel prásniti se ekspr. spopasti se: včeraj sta se patrulji spet prasnili ♪
  4.      prásnóv  -í ž (ȃ-ọ̑) filoz., po jonski filozofiji snov, iz katere je nastal kozmos: nevidni delci prasnovi; pren., knjiž. prasnov književne umetnine ♪
  5.      prástánje  -a s (ȃ-ā) knjiž. prvotno, najstarejše stanje: razvoj človeka od prastanja do nastanka jezika ♪
  6.      prástàr  -stára -o prid. (ȃ-ȁ ȃ-á) ekspr. zelo star: prastar samostan; prastara modrost; misel o tem je že prastara ♪
  7.      prástárši  -ev m mn., dv. tudi prástárša, ed. stil. prástárš (ȃ-á ȃ-ā) starši starega očeta ali stare matere: s tem so se ukvarjali že njegovi prastarši ∙ knjiž. naši prastarši po bibliji Adam in Eva ♪
  8.      prástráh  -ú in -a m (ȃ-ȃ) knjiž. naravni, prvinski strah: hotel je v sebi zatreti nenavaden prastrah ♪
  9.      prásvét  -á m (ȃ-ẹ̑) knjiž. najstarejša, prvotna oblika sveta: nastanek prasveta ♪
  10.      prášati  tudi prašáti -am dov., tudi prášala (á á á) star. vprašati: nekaj bi te rad prašal; prašal je, kaj se je zgodilo; prašaj ga za pot; porogljivo, prijazno prašati / prašal je po tebi; nihče ni prašal po tem ni tega želel, hotel ♪
  11.      praščánje  -a s (ȃ) glagolnik od praščati: praščanje suhih vej ♪
  12.      praščár  -ja m (á) nar. primorsko klavec prašičev: zjutraj je prišel praščar, zvečer pa so imeli že klobase // kdor oskrbuje, prodaja prašiče: praščar krmi prašiče; smrdi kot praščar ♪
  13.      praščáti  -ím nedov. (á í) nar. hreščati, škripati: drevesa so se zelo majala in veje so praščale; brezoseb. v gozdu je praščalo in pokalo / suha trava je praščala pod nogami hrestljala ♪
  14.      prášček  -čka m (á) nar. vzhodno prašiček, pujsek: krmiti praščke ♪
  15.      praščína  -e ž (í) nar. belokranjsko koline: pomagati pri praščini / povabiti na praščino ♪
  16.      práščiti  -im dov. (á ȃ) nar. 1. steči, švigniti: fant je praščil iz hiše; zajec je praščil v gozd / mačka mu prašči za vrat skoči 2. v zvezi praščiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so praščili v smeh ● nar. praščil je papir v ogenj vrgel ♪
  17.      prášek  -ška m (ȃ) 1. navadno s prilastkom izdelek iz določenih snovi v obliki zelo drobnih suhih delcev: v kozarec je stresla bel prašek / pralni prašek; prašek proti mrčesu ♦ gastr. pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa; kem. kromov prašek 2. farm. zdravilo v obliki zelo drobnih suhih delcev: praški in tablete / kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov / zdravilni prašek 3. ekspr. zelo droben suh delec snovi v zraku, na predmetih, stvareh: vsak prašek sproti pobriše ∙ ekspr. niti praška moke nimam več prav nič ♪
  18.      prášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prah: prašna plast / prašni delci ◊ agr. prašna kopel kopel v prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; bot. prašni cvet cvet, ki ima samo prašnike; prašna nit prašnična nit; prašna vrečica pelodna vrečica ♪
  19.      prášen  -šna -o stil. -ó prid. (á) pokrit s prahom: prašna cesta; ležal je na prašnih tleh / prašni čevlji; prašna obleka ♪
  20.      prašênje  -a s (é) glagolnik od prašíti: izogniti se prašenju okoli peči / prašenje sadnega drevja / prašenje čebel ♪
  21.      praševáti  -újem nedov. (á ȗ) star. vpraševati, izpraševati: ko je to videla, je nehala praševati ♪
  22.      prášič  -íča m (á í) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine: prašič cvili, kruli; krmiti, rediti, zaklati prašiča; debel, ekspr. masten prašič; debel kot prašič zelo / klavni, plemenski prašiči; pomanjkanje prašičev za zakol; kotel za prašiče ∙ šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso ♦ agr. prašič mastne pasme ki se goji za pridobivanje slanine; prašič mesnate pasme ki se goji za pridobivanje mesa; prašič pitanec; zool. divji prašič v vlažnih gozdovih živeča žival s klinasto glavo in z dolgimi, naprej štrlečimi podočniki, Sus scrofa // skopljen samec prašiča: prašič se hitreje debeli kot svinja 2. nizko pohoten, nasilen moški: stari prašič jo je spet nadlegoval / kot psovka daj mir, prašič nemarni 3. nizko umazan človek: ta prašič si ni umil rok ♪
  23.      prašíček  -čka m (ȋ) 1. prašičji mladič: kupiti prašičke za vzrejo; prodati gnezdo prašičkov // mlad samec prašiča: svinja je povrgla pet prašičkov in dve prasički 2. ekspr. prašič: rediti dve kravi in prašička 3. otr. hranilnik v obliki prašiča: spraviti denar v prašička; glinast prašiček 4. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega prašička / kot psovka kakšen si, prašiček nemarni ◊ zool. morski prašiček majhen glodavec, ki se goji kot poskusna žival, Cavia porcellus; navadni prašiček rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem, Porcelio scaber ♪
  24.      prašičeréja  tudi prašičjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo prašičev: položaj prašičereje se je izboljšal z uvajanjem novih pasem; govedoreja in prašičereja ♪
  25.      prašičeréjec  tudi prašičjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja prašiče: bil je znan kot dober prašičerejec ♪

   276 301 326 351 376 401 426 451 476 501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA