Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (2.901-2.925)


  1.      kríza  -e ž (ȋ) 1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska kriza // publ., navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: premogovna kriza; kriza cementa, železa / stanovanjska kriza stiska // nav. ekspr. neugodno, težko rešljivo stanje: kriza v gledališču je počasi popuščala; gibanje prestaja hudo krizo; idejna kriza; kriza tega gledališča; predlogi za reševanje krize / meščanska družba se je znašla v krizi 2. nav. ekspr. duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire: doživljati krizo; skušala je prebroditi krizo; znova je zapadel v krizo; preživljati težko krizo / že dolgo je v krizi 3. med. obdobje v akutni bolezni pred spremembo na boljše ali (bistveno) slabše: kriza traja že nekaj dni; bolnik še ni iz krize ◊ ekon. kriza periodično se ponavljajoče stanje v kapitalističnem gospodarstvu zaradi neskladja med proizvodnjo in potrošnjo; psih. (duševna) kriza stanje zaradi hude konfliktne situacije; šport. kriza stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen ♪
  2.      krizantéma  -e ž (ẹ̑) okrasna jesenska rastlina s širokimi koški in velikimi raznobarvnimi cveti: grobovi so bili okrašeni s krizantemami; bele krizanteme ♪
  3.      krížanec  -nca m (ȋ) biol. potomec staršev z različno dedno osnovo: poskusi z rastlinskimi križanci; križanec osla s kobilo / čebelji križanci; pren. članek je križanec med anketo in intervjujem ♪
  4.      krížast  -a -o prid. (í) 1. ki ima obliko križa: okno s križasto mrežo; križasto tramovje ostrešja / meč s križastim držajem; križaste antene 2. raba peša ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog; karirast: križast telovnik; križasta volnena obleka; križasto blago / križast vzorec ◊ lov. križasto rogovje rogovje pri srnjaku, če sta sprednji in zadnji parožek v isti višini ♪
  5.      krížati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. mučiti in usmrtiti s pribijanjem, vezanjem na križ: križati upornike / bičati in križati Kristusa 2. nedov., rel. z gibom roke ali predmeta delati križ(e): križati otroke; starec se je začel pobožno križati / ekspr. kar križa se od groze 3. biti speljan, voditi, navadno pravokotno čez kaj podolgovatega: na tem mestu cesta križa reko; poti se križata // nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj sploh: pokrajino križa mnogo cest 4. navadno z dajalnikom gibati, premikati se, navadno pravokotno na drugo smer gibanja, premikanja: ladja jim je križala pot / redko pešec križa cesto prečka; pren., ekspr. ne križaj mu poti ∙ ekspr. ta človek mu križa načrte, račune deluje tako, da se ne morejo (popolnoma) uresničiti 5. polagati kaj križem: kmetice so druga za drugo križale roke na prsih // ekspr. bojevati se z meči, sabljami: divje sta križala meče 6. biol. medsebojno oplojevati živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: križati sadno drevje; križati osla in konja / križati osla s kobilo krížati se 1. pojavljati se kot nasprotje drugega: vprašanje proizvodnje se križa s potrebami trga / njune koristi se križajo / na tem področju se križajo interesi, vplivi 2. biti drug poleg drugega v določenem času pri nasprotni smeri gibanja: vlaka sta se križala na postaji / telegram in pismo sta se križala križajóč -a -e: križajoči se interesi; ozke, križajoče se ulice krížan -a -o: križani Kristus / kot vzklik križana gora, je to mogoče; sam.: rel. Križani (Jezus) Kristus ♪
  6.      krížen  -žna -o prid. (ȋ) ki ima obliko križa: križni ročaj meča; miza na križnih nogah / križno poslopje / križni prerez / križno okno okno s križi // ekspr. nasprotujoč si, neskladen: zmedeni in križni ukazi; križna prizadevanja ◊ agr. križna setev setev po dolžini in po širini njive; anat. križna kost križnica; križno vretence; arhit. križni hodnik hodnik, ki obkroža zaprto kvadratno dvorišče srednjeveških palač ali samostanov; križni obok obok, ki ga tvorita pravokotno ležeča banjasta oboka na svojem sečišču; jur. križno zasliševanje; kor. križni korak plesni korak z eno nogo čez drugo; navt. križno jadro trapezasto jadro, privezano na vodoravni križ; obrt. križni vbod vbod, pri katerem se niti prekrižata; križno dleto dleto, s katerim se delajo luknje za vstavljanje nasadil pri oknih in vratih; tekst. križni navitek navitek, navit na cevko tako, da posamezne plasti navojev ležijo pod kotom druga na drugi; um. križna roža okras gotske arhitekture v obliki stiliziranega štiridelnega rastlinskega motiva; voj. križni ogenj navzkrižni ogenj krížno prisl.: križno razporejeni hodniki ♪
  7.      krížnica  -e ž (ȋ) anat. neparna kost medenice: križnica in kolčnici ◊ bot. križnice rastline z dvostransko somernim cvetom, Brassicaceae ♪
  8.      krkón  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. živali, ki se razmnožujejo in razvijajo v vodi, odrasle pa živijo na kopnem; dvoživka: brezrepi in repati krkoni ♪
  9.      krlíkovec  -vca m (í) nar. prekmursko krhlika: na ravnini rastejo jelše, vrbe in krlikovci ♪
  10.      kŕma 1 -e ž (ŕ) hrana, navadno rastlinska, za živali: pripraviti krmo; krma za konje; zalogaj krme; jasli za krmo; koruza za krmo / svinjska, živinska krma / zelena krma ♦ agr. kisati krmo // (pokošena) trava, seno: obračanje, sušenje krme / pokladanje krme živini ♪
  11.      kŕmen 1 -mna -o prid. (r̄) nanašajoč se na krma1: dobra krmna mešanica / krmna rastlina; detelja in druge krmne rastline / povečati krmne obroke ◊ agr. krmni ohrovt; krmna baza vsa razpoložljiva krma ♪
  12.      krmežljàv  -áva -o prid. (ȁ á) 1. ki ima krmežlje: krmežljav otrok / krmežljave in vnete oči / ekspr. je še ves krmežljav ni še popolnoma prebujen; je še zaspan 2. slabš. nerazvit, zakrnel: ob cesti so rasli krmežljavi borovci; krmežljav poganjek // ki slabo, medlo sveti: krmežljav plamenček sveče; krmežljava žarnica / jutro je bilo krmežljavo krmežljávo prisl.: krmežljavo je gledal skozi okno ♪
  13.      krmílen 1 -lna -o prid. (ȋ) ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj živalskega organizma: krmilna moka / krmilna rastlina krmna rastlina ◊ agr. krmilni hodnik prostor, po katerem se prinaša, dovaža krma v jasli; krmilna mešanica mešanica močnih krmil za namensko vzrejo ♪
  14.      krmílka  -e [u̯k in lk] ž (ȋ) ženska oblika od krmilec: krmilka prašičev ♪
  15.      krmílnik  -a m (ȋ) posoda, priprava za krmljenje (domačih) živali: krmilnik za piščance, prašiče; krmilniki in napajalniki ♦ agr. avtomatski krmilnik ♪
  16.      krmílo 1 -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj živalskega organizma: za krmilo so uporabljali moko / tovarna krmil ♦ agr. močno krmilo umetno pripravljeno krmilo, ki vsebuje veliko hranilnih snovi ♪
  17.      kŕmiti 1 -im nedov., tudi krmíte; tudi krmíla (ŕ) 1. dajati živali krmo: krmiti golobe, kokoši, prašiče; krmiti s senom, z zrnjem; dobro krmiti živino // nizko hraniti: kako vas krmijo v menzi; krmi se samo s fižolom / ves dan so krmili želodce; pren. otroke je krmil s puhlo in površno literaturo 2. redko dajati jesti, zlasti živali, živalim: voloma je krmil samo deteljo kŕmljen -a -o: konj je dobro krmljen ♪
  18.      kŕmljenik  -a m (ŕ) nar. prekmursko prašič za pitanje: zaklati krmljenika ♪
  19.      kŕmljenje  -a s (ŕ) glagolnik od krmiti, hraniti: skrbel je za krmljenje in napajanje živine; krmljenje prašičev s koruzo ♪
  20.      kŕmski  -a -o prid. (r̄) knjiž. krmen1: krmska koruza; krmske rastline ♪
  21.      krnéti  -ím nedov. (ẹ́ í) zaostajati v rasti, razvoju: nekatere sadike krnijo; prsti so začeli krneti; pren. jezikovni čut peša in krni ♪
  22.      króg  -a m (ọ̑) 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu 3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine // mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli ● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč ◊ astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni ♪
  23.      krog  predl., star., z rodilnikom okrog, okoli: hoditi krog hiše / smehljaj mu igra krog ust / misli se vrtijo krog tega vprašanja / vrne se krog desetih / tehta krog centa; prim. kroginkrog ♪
  24.      krogovíčje  -a s (ȋ) um. okras gornjega dela gotskih oken, sestavljen iz krogov, lokov: s krogovičjem obogatena okna ♪
  25.      krókar 1 -ja m (ọ̑) večja ptica s črnim, kovinsko se svetlikajočim perjem in debelim kljunom: krokarji so krožili po zraku; gnezdo krokarja // slabš. človek, ki napoveduje le kaj slabega, neprijetnega: nikar nas ne straši, krokar ♪

   2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA