Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (276-300)



  1.      nèustrašljív  -a -o prid. (- -í) redko pogumen, odločen: neustrašljiv človek, junak
  2.      nevrasténičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na nevrastenijo: nevrastenične težave; nevrastenično razpoloženje / nevrastenični bolnik / ekspr. to je nevrastenično pisanje zmedeno, neurejeno
  3.      nevrasteníja  -e ž () med. bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja, živčna slabost: zdraviti nevrastenijo / akutna, kronična nevrastenija
  4.      nevrasténik  -a m (ẹ́) med. kdor ima nevrastenijo: postati nevrastenik
  5.      obrásel  -sla -o tudi obrástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) 1. obdan s čim rastočim: z jelšami obrasel potok; usta, obrasla z brki in brado 2. pokrit s čim rastočim: z vinsko trto obrasel hrib; s puhom obrasli mladiči; prim. obrasti
  6.      obraslíka  -e ž (í) nar. koroško brazgotina: obraslika na roki
  7.      obráslost  -i ž (á) lastnost, značilnost obraslega: obraslost hriba
  8.      obrásnik  -a m () nar. tolminsko brazgotina: ostal mu je globok obrasnik
  9.      obrást  -i inž () gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva: obrast na deblu, štoru // mladje: gozdna obrast
  10.      obrástati  -am nedov. (á) zastar. obraščati: mah obrasta zidove
  11.      obrástek  -tka m () 1. gozd. kar zraste, požene iz starega tkiva: obrastki na steblu 2. nar. brazgotina: od rane mu je ostal globok obrastek; obrastek na licu
  12.      obrásti  -rástem in -rásem dov. (á) 1. rastoč biti, pojaviti se okrog česa: jelše so obrasle potok; grmovje je obraslo grajske zidove 2. rastoč biti na (vsej) površini: severno stran dreves obraste lišaj; streho je že obrasel mah obrásti se narediti nove poganjke (iz stebla): pšenica se še ni obrasla; presajene rože so se lepo obrasle obráščen -a -o: z drevjem obraščen prostor; obraščeno žito; prim. obrasel
  13.      obrastlína  in obraslína -e ž (í) redko brazgotina: na vratu je imela obrastlino
  14.      obráščati  -am nedov. (á) 1. rastoč biti, nahajati se okrog česa: grmovje obrašča potok 2. rastoč biti, pojavljati se na (vsej) površini: hišo obrašča bršljan / gozd obrašča hrib obráščati se delati nove poganjke (iz stebla): trsje se je začelo obraščati
  15.      odkrásti se  -krádem se dov., stil. odkràl se odkrála se (á ) nav. ekspr. brez šuma, pritajeno oditi: po prstih se odkrasti iz hiše; odkradel se je mimo njega / čoln se je odkradel od brega tiho odplaval // naskrivaj, neopazno oditi: nekateri so se že odkradli domov
  16.      odpráskati  -am dov. (á) s praskanjem odstraniti: odpraskati madež, omet, smolo; odpraskati z nožem
  17.      odpraševálen  -lna -o prid. () teh. s katerim se odstranjuje prah: odpraševalni filtri; odpraševalna naprava
  18.      odrásel  -sla -o tudi odrástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki je odrastel, odraščen: odrasel človek; odrasli ljudje; odrasla žival odrásli tudi odrástli -a -o sam.: odrasli so odhajali na delo; izobraževanje odraslih; ekspr. odraslo in mlado je bilo navdušeno vsi; prim. odrasti
  19.      odráslek  -a [lǝk] m () redko mladika, poganjek: odrezati odraslek; veja je gola, le na koncu ima nekaj odraslekov
  20.      odráslost  -i ž (á) stanje odraslega človeka: mlad človek si želi odraslosti in samostojnosti / ekspr. prestopiti prag odraslosti
  21.      odrástek  -tka m () 1. mladika, poganjek: porezati odrastke na deblu; razmnoževanje kaktusov z odrastki 2. navadno s prilastkom stranski, skrajni del česa: Alpe segajo s svojimi odrastki daleč v ravnino / Sredozemsko morje je odrastek Atlantskega oceana; pren. ilirizem je bil odrastek literarnega panslavizma 3. anat. večja hrapava izboklina na kosti: sklepni, vretenčni odrastek ◊ lov. izrastek na rogu
  22.      odrásti  -rástem in -rásem dov. (á) 1. postati telesno in duševno zrel: sin je že odrastel; ko je odrastel, je odšel na delo v tovarno / komaj je malo odrastel, so ga dali za pastirja postal nekoliko večji, starejši // s prislovnim določilom preživeti čas rasti, zorenja: odrasti brez staršev, na kmetih, v mestu // ekspr., z dajalnikom postati prevelik, neprimeren za kaj: otroškim igram je že odrastel; odrasti šoli 2. dobiti dokončno podobo, razviti se: odrastla je v lepo dekle odráščen -a -o: odraščen človek; postati odraščen; čutiti se odraščenega; sam.: v družini so bili samo odraščeni odrasli; prim. odrasel
  23.      odráščanje  -a s (á) glagolnik od odraščati: odraščanje otrok / ta bolezen se lahko začne že v odraščanju
  24.      odráščati  -am nedov. (á) 1. postajati telesno in duševno zrel: otroci že odraščajo; ko je odraščal, je bila vojna // s prislovnim določilom preživljati čas rasti, zorenja: odraščati brez staršev, v mestu 2. dobivati dokončno podobo, razvijati se: odraščala je v lepo dekle odraščajóč -a -e: odraščajoči otroci
  25.      okràs  -ása m ( á) 1. kar kaj polepša, okrasi: njen najlepši okras so bili lasje; na zvezde so gledali kot na okras nebesnega oboka / redko krila so pri plesu plahutala, okrasi so cingljali okraski, nakit // celota likovnih elementov, namenjenih olepšavi: okras okrog vrat / okras iz niza listov, v obliki venca / rastlinski okras na listini ornament 2. glagolnik od okrasiti: uporabiti slike za okras prostorov / zanemarjeno pročelje hiši ni v okras

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA