Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (2.008-2.032)


  1.      grmíčevje  -a s (ȋ) majhno, nizko grmovje: tu raste le redka trava in bodičasto grmičevje; nizko, okrasno grmičevje / skriti se v grmičevju ♪
  2.      grmíčje  -a s (ȋ) majhno, nizko grmovje: ob poti je raslo gosto grmičje; okrasno, šipkovo grmičje ♪
  3.      grmíšče  -a s (í) svet, porasel z grmovjem: melioracija grmišč in pašnikov ♪
  4.      grmóvje  -a s (ọ̑) več grmov, grmi: strmino je poraslo grmovje; skril se je v grmovje; gosto, nizko grmovje; leskovo grmovje; zasadili so okrasno grmovje / hodili smo zdaj po planem, zdaj po grmovju po svetu, poraslem z grmovjem ♪
  5.      grmóvnat  -a -o prid. (ọ̑) porasel z grmovjem: grmovnat svet ♪
  6.      grmóvnica  -e ž (ọ̑) vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic ♪
  7.      gròb  grôba m, mest. ed. grôbu in gróbu; mn. grobóvi tudi grôbi, mest. mn. stil. grobéh (ȍ ó) prostor v zemlji za pokop mrliča: pokopati, položiti koga v grob; spustiti krsto v grob / pesn. črni, hladni grob; molči kot grob; bilo je tiho kakor v grobu / skupen grob / kopati grob / ekspr. le malo ljudi ga je spremilo do groba šlo za pogrebom; govoril je ob odprtem grobu // pokrit, zasut prostor, navadno jama, v katerem je kdo pokopan: vsak dan je nosila rože na njegov grob; oskrbovani, zapuščeni grobovi; njihov grob je čisto zarasel; grobovi talcev / grob neznanega junaka // ekspr. konec življenja, smrt: tako slab še nisem, da bi na grob mislil; vznes. bil ji je zvest do groba; prerani, prezgodnji grob / od zibelke do groba od rojstva do smrti; pren. revščina je grob ljubezni ● ekspr. sam sebi grob koplje nič ne pazi na zdravje; ekspr. sin ga bo še v grob spravil povzročil njegovo smrt; vznes. skrivnost je nesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. z eno nogo je že v grobu je že star; kmalu bo umrl; ekspr. če bi oče to vedel, bi se v grobu obrnil bi se zelo razžalostil, razjezil; ekspr. ta človek je pobeljen grob se kaže boljšega, kot je ◊ arheol. žarni grob z žaro s pepelom mrliča; rel. božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike ♪
  8.      grób  -a -o stil. -ó prid. (ọ̑ ọ̄) 1. ki ni dokončno izdelan, obdelan: groba keramika; obleka iz grobe volne; grobo platno / zaviti v grob papir ki nima gladke površine / pulover z grobim vzorcem ki daje videz neizdelanosti / cesto so posuli z grobim peskom debelim 2. ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti: grob človek; zelo grob je do staršev / spet je bil grob z njo / grob dovtip; ima precej grobe navade 3. narejen, sestavljen po približni oceni: grobi predračuni; groba delitev prebivalcev na poljedelce in delavce v industriji / o njem si je že ustvaril grobo sliko / po grobih ocenah zaostaja produktivnost za več odstotkov / problem so prikazali le v grobih obrisih 4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: to je groba kršitev sporazuma; naredil je grobo napako ◊ grad. grobi omet omet iz debelejšega peska; les. groba obdelava lesa začetna faza obdelave; petr. grobo zrno zrno z večjim premerom; strojn. groba pila pila, ki pusti površino hrapavo, raskavo gróbo tudi grobó prisl.: igrali so precej grobo; zelo grobo se izraža; grobo kršiti zakon; grobo mleta moka gróbi -a -o sam.: na grobo tkano platno; načrti so v grobem že izdelani ♪
  9.      gróbanica  -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo ♪
  10.      gróbeljnik  -a [bǝl] m (ọ̑) bot. nizka rastlina z rumenimi cveti, Alyssum ♪
  11.      gróblja  -e ž (ọ̑) 1. kup nametanega kamenja: pobiral je kamenje na njivi in ga nosil na grobljo; s plevelom porasle groblje // star. podrtija, razvalina: njegova domačija je pusta groblja; stolp je samo še črna groblja 2. geogr. nasutina ledenika: vzdolž ledenika se vlečejo groblje / čelna, stranska groblja ♪
  12.      gróblje  -a s (ọ̑) 1. več grobelj: med grobljem so rasle koprive / od hiše je ostalo le še kamnito groblje 2. zastar. pokopališče: nihče v vasi ni več pomnil, kdaj so zadnjega pokopali na tisto groblje / staroslovensko groblje grobišče ♪
  13.      gromozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: na cesti je stal gromozanski avtomobil; vihtel je gromozansko sekiro / ponujali so mu gromozansko vsoto denarja / gromozanska pošast grozna, strašna 2. redko močen, silovit: slišalo se je gromozansko razbijanje po vratih gromozánsko prisl.: kaj se pa tako gromozansko derete ♪
  14.      grotéska  -e ž (ẹ̑) lit. delo, ki na grozljivo-smešen način prikazuje resničnost, življenje: igrali so grotesko; politična groteska / zgodba je tipična groteska // grozljivo-smešno prikazovanje resničnosti, življenja: opaziti je pisateljevo nagnjenje h groteski in bizarnosti / to je dežela protislovij in grotesk ◊ kor. ples s pretiranimi gibi in držami; muz. skladba grotesknega značaja; um. ornament, v katerem so med tanke rastlinske vitice vpletene figure ♪
  15.      grozánski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. zelo velik, ogromen: ima grozansko glavo / čuti grozansko lakoto zelo hudo / oblak je velik in grozanski grozen, strašen 2. redko močen, silovit: nastal je grozanski trušč grozánsko prisl.: grozansko me je pogledal; sem grozansko lačen ♪
  16.      gròzd  grôzda tudi grózd -a m (ȍ ó; ọ̑) podolgovat, iz jagod sestavljen sad vinske trte: utrgal je velik grozd; na trti so viseli zreli grozdi // temu podoben sad ali cvet: dišeči grozdi akacij; grozdi ribeza; pren. iz tramvaja je visel grozd ljudi ♦ bot. podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi ♪
  17.      grôzdast  tudi grózdast -a -o prid. (ó; ọ̑) podoben grozdu: z akacij visijo grozdasti cveti; grozdasta oblika ♦ bot. grozdasti lučnik rastlina s svetlo rumenimi cveti v podaljšanih grozdih, Verbascum blattaria; grozdasto socvetje podolgovato socvetje s cveti, katerih peclji rastejo iz različnih točk glavne osi ♪
  18.      grôzdek  tudi grózdek -dka m (ō; ọ̑) manjšalnica od grozd: iskala je pozabljene grozdke v vinogradu / ribezovi grozdki ♦ vrtn. rastlina z modrimi cveti v pokončnih grozdih, Muscari ♪
  19.      grózdje  -a s (ọ́) več grozdov, grozdi: grozdje zori; mastiti, stiskati, trgati grozdje; suho grozdje / belo, črno grozdje; namizno grozdje ◊ zool. morsko grozdje vijoličasta jajčeca navadne sipe, obešena na morske rastline ♪
  20.      grozíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila // zastrašujoče zamahovati s čim: že od daleč jim je grozil s palico, s pestjo 2. biti na tem, da nastopi: grozi epidemija kuge; grozi mu nevarnost; grozilo ji je, da se zaduši 3. nav. 3. os., knjiž. vzbujati, povzročati grozo, srh: vse to, kar se je dogodilo, me je grozilo; samota jo grozi; zastar. še danes se mi grozi, če se spomnim nazaj grozíti se zastar. 1. zgražati se, jeziti se: grozila se je nad njeno skopostjo; zdaj je prepozno groziti se 2. bati se, plašiti se: ni se grozil nočnega dela grozèč -éča -e: grozeč maha s palico; govorila je z grozečim glasom; grozeči oblaki; prisl.: grozeče pogledati, zaklicati ♪
  21.      grozovítost  -i ž (ȋ) ekspr. grozno, strašno dejanje ali ravnanje: ljudje so trpeli zaradi grozovitosti, ki so jih počenjali zavojevalci / pisal je o grozovitosti vojne ♪
  22.      grôžnja  -e ž (ó) obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj ♪
  23.      gŕški  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko ◊ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica ♪
  24.      grum  tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
  25.      grúščen  -čna -o prid. (ȗ) gruščnat: gruščna zemlja / gruščna rastlina ki raste na grušču ♪

   1.883 1.908 1.933 1.958 1.983 2.008 2.033 2.058 2.083 2.108  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA