Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ras (158-182)


  1.      izpraševánec  -nca m (á) kdor je izpraševan: pri zapisovanju narečnega gradiva je treba upoštevati starost izpraševanca / izpraševanec je bil pri izpitu iz matematike ves zmeden ♪
  2.      izpraševánje  tudi spraševánje -a s (ȃ) glagolnik od izpraševati: opustiti nadležno izpraševanje; z izpraševanjem je dognal, kje je / danes je na vrsti izpraševanje; izpraševanje učencev pri izpitu ♦ rel. ženin in nevesta sta šla k izpraševanju nekdaj k župniku na pogovor o krščanskem nauku in zakonu; velikonočno izpraševanje nekdaj preverjanje in dopolnjevanje znanja krščanskega nauka pred veliko nočjo ♪
  3.      izpraševánka  -e ž (á) ženska oblika od izpraševanec: komisija je ugodila pritožbi izpraševanke ♪
  4.      izpraševáti 1 -újem tudi spraševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. z vpraševanjem poizvedovati: oče izprašuje otroke; izpraševati za dan odhoda, za pot; izpraševal je za domače; nikar me ne izprašuj o tem; izpraševati po počutju, podrobnostih; prijazno, radovedno izpraševati / izprašuje me z očmi 2. z vprašanji ugotavljati, preverjati kandidatovo znanje: izpraševati učence vso uro / izpraševati matematiko; izpraševati pri izpitu / izpraševati vso snov, iz vse snovi; izpraševati za ocene; izpraševati pri izpitu 3. zasliševati: izpraševati priče; takrat so izpraševali med mučenjem izprašujóč tudi sprašujóč -a -e: izprašujoč po zdravju; izprašujoč pogled; prisl.: izprašujoče gledati ♪
  5.      izpraševáti 2 -újem tudi spraševáti -újem nedov. (á ȗ) odstranjevati prah iz česa: izpraševati obleko, preproge ♪
  6.      izprašílen  -lna -o prid. (ȋ) teh. s katerim se odstranjuje prah: izprašilni boben; izprašilna naprava ♪
  7.      izprašíti  -ím tudi sprašíti -ím dov., izprášil tudi sprášil (ȋ í) odstraniti prah iz česa: izprašiti obleko, preprogo; izprašiti in izkrtačiti naslonjače ∙ šalj. izprašiti komu hlače, zadnjico natepsti ga; ekspr. izprašil bo sinu lahkomiselnost iz glave s strogim ravnanjem bo dosegel, da sin ne bo več lahkomiseln izprašèn tudi sprašèn -êna -o: izprašena obleka, posteljnina; prim. sprašiti ♪
  8.      izráslek  -a [lǝk] m (ȃ) redko izrastek: izraslek na drevesu ♪
  9.      izrástek  -tka m (ȃ) 1. kar zraste, požene na čem: porezati nepotrebne izrastke na deblu; dlakast, kožnat, nitast, roževinast izrastek; kljunu podoben izrastek; pren. Karavanke segajo s svojimi izrastki še daleč v ravnino ♦ biol. izrastki živčnih celic // kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: odstraniti izrastke na koži, rastlini 2. ekspr. (škodljiva) posledica: sedanje stanje je izrastek gospodarske, socialne in duhovne zaostalosti ♪
  10.      izrásti  -rástem in -rásem dov., izráščen (á) rastoč priti iz česa: izrasti iz kosti, kože / dve smreki sta izrastli iz ene korenine pognali, zrasli; pren., knjiž. Prešernova poezija je izrastla iz domačih tal; prim. zrasti ♪
  11.      izrastlína  in izraslína -e ž (í) kar bolezensko, nenormalno zraste na čem: izrastlina na drevesu; bolečine zaradi izrastlin na hrbtu ♦ med. artritična izrastlina ♪
  12.      kamnokràs  in kamnokrás tudi kamenokràs in kamenokrás -ása m (ȁ á; ȃ) bot. nizka gorska rastlina z drobnimi vijoličastimi cveti, Petrocallis: goste blazinice kamnokrasa ♪
  13.      káras  -a m (ȃ) zool. manjša, krapu podobna sladkovodna riba; koreselj: karasi z izrazitimi luskami ♪
  14.      karírast  -a -o prid. (ȋ) ki ima večbarven vzorec v obliki pravokotno se križajočih črt, prog: karirast plašč; karirasta ruta; karirasto krilo / karirasto blago / karirasti zvezek zvezek, ki ima pravokotno se križajoče črte / karirasti vzorec ♪
  15.      képrast  -a -o prid. (ẹ́) tekst. keprov: tkanine v keprasti vezavi so mehkejše ♪
  16.      kirás  -a m (ȃ) nekdaj prsni oklep brez rokavov: nosi kiras ♪
  17.      kirasír  -ja m (í) nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir ♪
  18.      kirasírski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na kirasirje: kirasirski polk / kirasirski konj ♪
  19.      kódrast  -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki ◊ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste ♪
  20.      komoráš  -a m (á) žarg., voj. vojak, ki je dodeljen k vodu za oskrbo: komoraši so vozili krompir v skladišča / sprejeli so ga h komorašem ♪
  21.      kontrást  -a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči / biti v kontrastu s čim / črno-beli kontrasti na portretu; močni kontrasti svetlobe in sence / barvni kontrasti // ekspr., navadno s prilastkom kdor je (bistveno) drugačen: sin je pravi kontrast svojega očeta ◊ fot. kontrast izrazita razlika med črnim in belim, med svetlim in temnim na negativu, pozitivu; med. kontrast snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov; muz. učinek agogičnih kontrastov ♪
  22.      kontrásten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kontrast, nasproten: kontrastna tipa; izrazita kontrastna figura / kontrastne barve ♦ med. kontrastna snov snov, ki ne prepušča rentgenskih žarkov kontrástno prisl.: kontrastno delovati; kontrastno oblikovan ♪
  23.      kontrastíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kontrastirati: težnja po kontrastiranju / kontrastiranje med temnimi in svetlimi liki ♪
  24.      kontrastírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. 1. biti v kontrastu: črna obleka bo lepo kontrastirala z njeno poltjo / barve živahno kontrastirajo / orkester ritmično kontrastira rogu 2. dajati, postavljati v kontrast: v drami je dobro kontrastiral dvoje družbenih svetov: fevdalno gospodo in kmečke podložnike / pisatelj kontrastira zdravega junaka z bolnim dekletom kontrastirajóč -a -e: beli vrat, kontrastirajoč s črnim žametom; kontrastirajoči prizori ♪
  25.      kontrastíven  -vna -o prid. (ȋ) lingv. ki pojave enega jezika proučuje glede nasprotja, primerjave z drugim jezikom, protistaven: kontrastivna obravnava slovenskega in angleškega jezika / kontrastivna slovnica ♪

   33 58 83 108 133 158 183 208 233 258  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA