Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rani (226-250)


  1.      bronovína  -e ž (í) zlitina bakra in drugih kovin; bron: stražne stolpe so prekrili z bronovino // izdelki iz brona: v dvorani je bilo polno orožja, zlatnine in bronovine; starinska bronovina ♪
  2.      bronsírati  -am in broncírati -am in bronzírati -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati, premazovati z bronso: bronsirati okvir bronsíran in broncíran in bronzíran -a -o: bronsirana zaponka / okrasiti z bronsiranim papirjem ♪
  3.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
  4.      bučáti  -ím nedov. (á í) 1. dajati močne, zamolkle glasove: morje, vihar buči / orgle, zvonovi bučijo / čebele bučijo v panju; brezoseb.: v glavi mi buči; v globini je votlo bučalo; v dvorani buči kakor v panju 2. bučeč se hitro premikati: reka buči po soteski / slap buči v kotanjo bučeč pada bučèč -éča -e: bučeči valovi; oglasile so se bučeče fanfare ♪
  5.      búsola  tudi busóla -e ž (ȗ; ọ̑) priprava z magnetno iglo za določanje strani neba; kompas: določiti smer poti z busolo ♦ elektr. instrument za nakazovanje smeri magnetnega polja ♪
  6.      c  [cé in cǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, c céja tudi c-ja (ẹ̄; ǝ̏) tretja črka slovenske abecede: veliki C // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje ◊ mat. a + b + c; muz. enočrtni c prvi ton v enočrtni oktavi c neskl. pril. tretji po vrsti: išči pod točko c; varianta C / 1. c oddelek ◊ med. vitamin C in C vitamin; C-vitaminske injekcije; muz. ton c ton na prvi stopnji C-durove lestvice; C-dur izhodiščni durov tonovski način; c-mol molov tonovski način s tremi nižaji; C ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni c; šah. kmet na c-liniji v tretji navpični vrsti z leve strani ♪
  7.      cécek  -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko ♪
  8.      cél  -a -o tudi -ó [ceu̯] prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni razdeljen na kose, dele: na policah so ležali celi in razrezani hlebci; skleda celega krompirja; vlaganje celih kumaric // ki še ni načet: kolač je še cel, ga še niso pokusili; sod je še cel; naše zaloge so cele // ki ni poškodovan: pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela; cela in obtolčena posoda / cela žoga nepreluknjana, nepredrta; srajca je še cela ni še nič raztrgana / stopiti v cel sneg nepregažen, neprehojen; pog. iz tepeža je prišel cel brez ran, poškodb 2. ki predstavlja glede na določeno količino ali obseg polno mero: ta mesec ni dobil cele plače; otrokom ne dajo cele porcije hrane; popil je celo skodelico mleka / plačati je moral celo karto / ura bije cele ure in četrti / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15—20 ha // ki zajema določeno stvar v njenem polnem obsegu: prebral je celo knjigo; poslikal je celo steno; celo popoldne je ležal; s celim telesom se je nagnil skozi okno / novica se je razširila po celi deželi; celo življenje je pridno delal; pog. babnica je celo vožnjo klepetala med vso vožnjo; po cele noči je kvartal in popival / ekspr.: cel svet že to ve vsi ljudje; cela vas se mu smeje vsi vaščani 3. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: dobil je cel kup pisem; na semenj so gnali cele črede živine; za celo glavo je višji od tebe; celo uro, večnost te že čakam; cela vrsta problemov je ostala nerešena; tako sem lačen, da bi pojedel celega vola // omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: saj si že cel mož; postal je cel umetnik; kmalu bo cela gospodična; pripravili so nam celo gostijo; pog. iz te malenkosti je nastala cela afera // poudarja majhno količino: cele tri dinarje je vredno; prijavilo se je celih pet ljudi; na razpolago imam celi dve minuti ● ekspr. biti cel človek moralno neoporečen, dosleden človek; to delo zahteva celega človeka vse človekove fizične in umske sposobnosti; pog., ekspr. tam je cel hudič godijo se neprijetne, težke reči; ekspr. sin je cel oče zelo mu je podoben; ekspr. tega ne dam za cel svet sploh ne, pod nobenim pogojem; ekspr. propadli so na celi črti popolnoma, v celoti; pog., ekspr. odnesti celo glavo, celo kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. naredi tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani ◊ bot. celi list list, pri katerem listna ploskev ni razdeljena; mat. celo število število, ki nima delov enote; muz. celi ton interval velike sekunde; šport. osvojiti celo točko; tisk. knjiga je vezana v celo platno, celo usnje ima platnen, usnjen ovitek céli -a -o sam.: zastar. dobil ga je do celega na svojo stran popolnoma, docela; gaziti na celo, v celo, po celem po nepregaženem, neprehojenem snegu; ekspr. to si je na celem, s celega izmislila popolnoma, čisto; star. konj se je na celem ustavil iznenada, nepričakovano; star. v celem je stvar dobra (gledano) v celoti; na njem ni ostalo nič celega; obleka iz celega v enem delu ♦ mat. ena cela, pet stotink 1,05 ♪
  9.      ceníti  -ím nedov., céni (ȋ í) 1. nižati ceno: prekupčevalec na eni strani ceni, na drugi pa draži; industrijski izdelki se cenijo 2. nar. céniti: koliko boš cenil kravo? ♪
  10.      centrifugíranje  -a s (ȋ) glagolnik od centrifugirati: iz tkanine odstranimo vodo s centrifugiranjem ♪
  11.      cepílnica  -e [tudi u̯n] ž (ȋ) 1. prostor, kjer se seka, kolje kamen v kocke: cepilnica granita 2. orodje, s katerim se cepi, kolje ♪
  12.      cév  -í ž, daj. mest. ed. cévi (ẹ̑) podolgovat, votel, navadno valjast predmet: cev pušča, se zamaši; napeljati vodovodne cevi; položiti odtočno cev; dolga, ravna cev; aluminijasta, cementna, gumijasta, steklena cev; brizgalna, dimna, grelna, plinska, svetilna cev; puškina, topovska cev; cev iz plastične mase; cev za zalivanje; pipa s kratko cevjo; premer cevi / dihalna cev za dihanje s poklopcem pri potapljaški maski // kar je po obliki ali funkciji podobno cevi: cvetni listi so zrasli v cev; cev požiralnika ◊ anat. Evstahijeva cev ki povezuje srednje uho z žrelom; ušesna troblja; prebavna cev cevasti del prebavil, po katerem se premika, prebavlja hrana; elektr. bergmanska cev za električno napeljavo iz katraniziranega kartona; elektronska cev elektronka; fluorescenčna cev žarnica cevaste oblike, katere obloga sveti zaradi prevajanja električnega toka v razredčenem plinu; katodna cev elektronka, v kateri elektronski žarek pada na zaslon, kjer povzroča vidno sliko; Braunova elektronka; neonska cev z neonom napolnjena svetilna cev, ki se uporablja zlasti v reklamne namene; fiz. rentgenska cev priprava za pridobivanje rentgenskih žarkov; metal. brezšivna cev ki ni varjena, ki je iz celega; strojn. izpušna cev po kateri se odvajajo plini pri motorju z notranjim zgorevanjem ♪
  13.      cévarka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka plast s cevkami, kjer nastajajo trosi, Boletales ♪
  14.      cevozóbec  -bca m (ọ̑) zool. afriški sesalec s cevastim rilcem, ki se hrani s termiti, Orycteropus ♪
  15.      cíbka  -e ž (ȋ) nar., ljubk. kokoš: okrog gospodinje se gnetejo cibke, račke, petelini in purani ♪
  16.      cilíndričen  -čna -o prid. (í) ki ima obliko cilindra, valja: cilindrična posoda / cilindrična ključavnica ključavnica, ki se odpira s ploščatim, po eni strani nazobčanim ključem ◊ geom. cilindrična ploskev ploskev, ki jo tvorijo vzporedne premice skozi vse točke določene krivulje; valjasta ploskev; les. cilindrična žaga žaga v obliki cilindra, ki je nazobčan; med. cilindrična leča leča za astigmatično oko; tisk. cilindrični stroj stroj z valjastim tiskalom ♪
  17.      cilíndrski  -a -o prid. (í) nanašajoč se na cilinder 1: cilindrsko olje ♦ strojn. cilindrski blok del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrska glava del motorja, ki zapira cilinder na nasprotni strani kakor bat ♪
  18.      círculus vitiósus  círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa; brezupen circulus vitiosus ♪
  19.      církus  -a m (ȋ) 1. potujoče zabavišče z akrobati, šaljivci in dresiranimi živalmi: v mesto je prišel slaven cirkus; direktor cirkusa // prostor z napravami za cirkuške predstave, navadno pod šotorom: iti v cirkus / na travniku postavljajo cirkus // cirkuška predstava: videti cirkus 2. pog., ekspr. sitnost, hrup, zmeda: s teboj je zmeraj cirkus; kaj je treba tega cirkusa ∙ ekspr. ne delaj, ne zganjaj cirkusa! ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem 3. pri starih Rimljanih stavba s sedeži in z areno za tekmovanje ♪
  20.      cisalpínski  -a -o prid. (ȋ) ki je na južni strani Alp: cisalpinski predel ♪
  21.      civilizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo civilizírati se uporabljati dosežke civilizacije: v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala civilizíran -a -o: civiliziran človek; ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet; to je zelo kultivirana in civilizirana dežela / biti vajen udobnega in civiliziranega življenja / šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku ♪
  22.      cmòk  medm. (ȍ) posnema zamolkel glas pri udarcu, padcu: od vsake strani ga je, cmok, po licu; zdrsne in cmok v vodo // šalj. posnema glas pri poljubu: potegne jo k sebi in ji, cmok, da poljub ♪
  23.      commédia dell'árte  commédie dell'árte [komedia del-] ž (ẹ́-ȃ) gled. italijanska veseloigra 16. stoletja z ustaljenimi tipi in z improviziranim besedilom ♪
  24.      cónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na cono: conska meja ◊ šah. conski turnir turnir za prvenstvo vsake cone v predtekmovanju za svetovno prvenstvo; šport. conska liga liga, ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; conska obramba obramba, pri kateri brani vse moštvo določen prostor ♪
  25.      cukrénka  -e ž (ẹ̄) redko kar je sladko: sedeli so pod hruško cukrenko; hraniti ga z mlekom in cukrenko sladkorno vodo ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA