Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ram (58-82)



  1.      dramátik  -a m (á) kdor piše dramska dela: igrati delo domačega dramatika
  2.      dramátika  -e ž (á) 1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je drama: vrh sodobne dramatike // dramska dela, drame: Cankarjeva, Ibsenova dramatika; slovenska, svetovna dramatika 2. redko dramatičnost: prizor se odlikuje po močni dramatiki
  3.      dramatizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od dramatizirati: končati dramatizacijo povesti; dramatizacija narodne pesmi / dramatizacija politične situacije 2. prozno ali pesniško delo, predelano, spremenjeno v dramsko: uprizorili so dramatizacijo Jurija Kozjaka
  4.      dramatizátor  -ja m () kdor predela, spremeni prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizator Hlapca Jerneja
  5.      dramatízem  -zma m () knjiž. lastnost dramatičnega; dramatičnost: dramatizem človeške usode
  6.      dramatizíranje  -a s () glagolnik od dramatizirati: dramatiziranje zgodovinske povesti / dramatiziranje mednarodnih sporov
  7.      dramatizírati  -am dov. in nedov. () 1. predelati, spremeniti prozno ali pesniško delo v dramsko: dramatizirati novelo, roman 2. ekspr. pojmovati, prikazovati kaj resneje in huje, kot je: ne bi smeli dramatizirati poraza naših tekmovalcev; dramatizirati spor dramatizíran -a -o: dramatizirana pesnitev
  8.      dramátski  -a -o prid. () 1. dramski: dramatski pisatelj / dramatska književnost; dramatsko delo / dramatski krožek / gostovanje dramatske družine 2. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti; dramatičen: dramatski dogodki; prizor je postajal čedalje bolj dramatski dramátsko prisl.: dramatsko dovršeni dialogi
  9.      dramatúrg  -a m () kdor predlaga in usmerja gledališki repertoar: dramaturg ljubljanske Drame; služba dramaturga
  10.      dramaturgíja  -e ž () nauk o zgradbi, načinu pisanja in uprizarjanja dramskih del: dober poznavalec dramaturgije / filmska, gledališka dramaturgija / študirati na oddelku za dramaturgijo // dejavnost dramaturgov
  11.      dramatúrški  -a -o prid. () nanašajoč se na dramaturge ali dramaturgijo: dramaturški zakoni; dramaturška študija / dramaturški poklic ♦ gled. dramaturška analiza razčlenjevanje vsebine, zgradbe in ideje dramskega dela; dramaturška črta dramatúrško prisl.: delo dramaturško predelati
  12.      dramílec  -lca [lc in c] m () redko kdor drami, spodbuja: dramilec ljudstva
  13.      dramílen  -lna -o prid. () redko ki drami, budi: dramilno sredstvo
  14.      dramílo  -a s (í) redko sredstvo za dramljenje, bujenje: jemati dramilo; pren. narod potrebuje dramila
  15.      dramíti  in drámiti -im nedov. ( á) 1. povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno; buditi: ravnokar je zadremala, nikar je ne drami! ropot ga je neprestano dramil iz spanja; otroci se že dramijo / dramiti bolnika iz omame; pren., pesn. nedeljsko jutro se je dramilo nad mestom 2. knjiž. povzročati, da kaj nastane; vzbujati: razgibani dogodki dramijo pisatelju domišljijo; vsak prostor tam mi drami spomine na nekdanje dni; njegove besede mu dramijo dvome / dramiti otrokove skrite sposobnosti 3. zastar. motiti: glasovi dramijo nočno tišino; dramiti praznični mir dramíti se in drámiti se pesn. porajati se, nastajati: hrepenenje po nečem velikem se je dramilo v njem; v srcu se mu drami upanje dramèč -éča -e: sveža, drameča se zemlja
  16.      drámljenje  -a s (á) glagolnik od dramiti: dramljenje iz omame / dramljenje lovske strasti
  17.      dramolét  -a m (ẹ̑) lit. krajše dramsko delo: naštudirati dramolet
  18.      drámski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na dramo ali dramatiko: dramski kritik, pisatelj; dati romanu dramsko podobo / to je njegov dramski prvenec; dramska umetnost; dramsko delo ♦ lit. dramski konflikt // igralski, gledališki: dramski amaterizem; na šoli so ustanovili dramski krožek / dramska družina ansambel, igralci
  19.      dvórámen  -mna -o prid. (ọ̑-) ki ima dva kraka, roglja: dvoramni svečnik ♦ arhit. dvoramne stopnice stopnice s podestom, ki vežejo dve etaži ali nadstropji, navadno v neravni črti
  20.      eléktroencefalográm  -a m (ẹ̑-) med. grafični prikaz električnih tokov v možganih
  21.      eléktrokardiográm  -a m (ẹ̑-) med. grafični prikaz električnih tokov v srčni mišici: napraviti elektrokardiogram; elektrokardiogram zdravega človeka
  22.      enakorámen  -mna -o prid. () rel., v zvezi enakoramni križ križ, ki ima vse krake enake
  23.      encefalográm  -a m () med. rentgenska slika možganov
  24.      engrám  -a m () biol. sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah, spominski vtis
  25.      ênorámen  -mna -o prid. (ē-) ki ima en krak, rogelj: enoramni svečnik ♦ arhit. enoramne stopnice stopnice brez podesta, ki vežejo dve etaži ali nadstropji v ravni črti

   1 8 33 58 83 108 133 158 183 208  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA