Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ram (533-557)



  1.      braník 1 -a m (í) obrambni stolp, obrambni zid: graščakovi hlapci so se zbrali na grajskem braniku; reka je izpodjedala bregove, zato so zgradili kamnite branike ● vznes. iti na branik domovine branit domovino; vznes. trdno stati na braniku pravic, svobode vneto se bojevati za pravice, svobodograd. poševni leseni ščit na mostni kozi; lov., voj. ščitek okoli sprožilcev pri puški; navt. ladijska ograja, izdelana iz celega; šport., voj. del ročaja pri meču, ki ščiti roko pred udarci; rokobran
  2.      branílec  -lca [c in lc] m () 1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce // kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice ∙ publ. branilec naslova prvaka kdor tekmuje za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju 2. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine 3. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo
  3.      branílen  -lna -o prid. () obramben: branilno orožje / branilno povelje
  4.      braníšče  -a s (í) star. prostor, kraj za obrambo: dobro naravno branišče
  5.      brázda  -e ž (á) 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črtabot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
  6.      brázdast  -a -o prid. (á) ki ima brazde: brazdasta njiva / brazdasta površina gramofonske plošče; brazdasto lice
  7.      brazdáti  -ám nedov.) 1. riti, mešati z rokami, z nogami: otroci brazdajo po vodi / voli brazdajo po blatni poti 2. ekspr., redko jemati ugled, sramotiti: ne brazdaj mu imena
  8.      brbljávost  -i ž (á) ekspr. lastnost brbljavega človeka: ne sramuje se svoje brbljavosti
  9.      bŕcniti  -em dov.) 1. suniti, udariti z nogo: konj ga je brcnil; jezno je brcnil psa / vulg. v rit ga brcni, čvekača nesramnega / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne 2. odstraniti kaj s sunkom noge: brcniti stol od sebe; brcniti škatlo skozi vrata // pog., ekspr. odpustiti, odsloviti (iz službe): lomil si ga, pa so te brcnili; brcnili so ga iz službe
  10.      brême  -éna sẹ́) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara, sveženj 2. težava, skrb, nadloga: težko breme mu je padlo od srca; vsak mora nositi svoje breme / breme let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti ženam gospodinjska bremena; država je prevzela nase breme plačevanja stroškov za vzdrževanje onemoglih // nav. mn. dajatev, davščina: pritiskala so ga velika bremena; oprostili so kmeta tlake, desetine in drugih bremen; davčna bremena ● bila je v breme sosedom sosedje so skrbeli zanjo, so jo preživljali; pasti občini v breme živeti na stroške občineekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; fin. v breme leva stran, kolona v knjigovodskih kontih, kamor se vpisujejo obremenitve; knjižiti v breme; jur. dokazno breme
  11.      brezbárvnost  -i ž () lastnost, značilnost brezbarvnega: brezbarvnost stekla / brezbarvnost dramskih likov
  12.      brezbóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. ki taji, ne priznava boga: brezbožen človek / brezbožen govor; brezbožno društvo 2. ekspr. obsojanja vreden, sramoten: njihovo ravnanje s starčkom je bilo surovo in brezbožno brezbóžno prisl.: brezbožno govoriti
  13.      brezčásje  -a s () knjiž. neodvisnost od časa: ustvaril je like, ki so občečloveški in stoje v brezčasju / njegova drama se dogaja v brezčasju // časovna neomejenost: brezčasje narave / zdelo se mu je, da tone v brezčasje
  14.      brezčásten  -tna -o prid. (á ā) knjiž. ki je brez časti, poštenosti: brezčasten človek // redko sramoten, nečasten: brezčastna zadeva
  15.      brezčútje  -a s () knjiž. stanje brezčutnega človeka: zdramiti se iz brezčutja / brezčutje omrtvičenega dela telesa
  16.      brezkompromísen  -sna -o prid. () ki dela, ravna brez kompromisa; dosleden, načelen: brezkompromisni borec za pravico; v teh stvareh je bil vedno brezkompromisen / brezkompromisni boj za mir; brezkompromisno izpolnjevanje načel; brezkompromisno izvajanje programa
  17.      brezmíselje  -a [sǝl] s () knjiž., redko brezmiselno stanje: zdramiti koga iz brezmiselja
  18.      brezobrázen  -zna -o prid. (ā) 1. knjiž. neizrazit, medel: nedoločne in brezobrazne oblike 2. zastar. nesramen, surov, brezobziren: brezobrazni napadi na pisatelja
  19.      brezobráznost  -i ž (ā) 1. knjiž. neizrazitost, medlost: brezobraznost in brezosebnost epigonstva 2. zastar. nesramnost, surovost, brezobzirnost: njegova skrajna brezobraznost
  20.      brezodzívnost  -i ž () knjiž. odsotnost, pomanjkanje odziva: tragična brezodzivnost njegove drame pri občinstvu
  21.      brezosében  -bna -o prid. (ẹ̑) 1. ki je brez osebne čustvene prizadetosti: v tej zadevi je treba biti brezoseben; zdela se mu je čisto brezosebna in hladna / brezosebni, odmaknjeni pogled; brezosebno pomilovanje // redko neoseben, objektiven: brezosebna kritika 2. ki ne izraža osebnih, tipičnih značilnosti: brezosebni junaki drame / pisateljev brezosebni stil; brezosebna hotelska soba ◊ lingv. brezosebna glagolska oblika oblika, ki ne kaže glagolske osebe; brezosebna raba brezosébno prisl.: v tem stavku je glagol rabljen brezosebno
  22.      brezstíden  -dna -o prid. () zastar. nesramen, brezsramen: brezstidna blodnica / brezstidni dovtipi // brezobziren, brezvesten, nepošten: brezstidni hinavci / brezstidna parodija
  23.      brezstídnost  -i ž () zastar. nesramnost, brezsramnost: brezstidnost vedenja / brezstidnost izkoriščevalcev
  24.      brísati  bríšem nedov., tudi brisála (í ) 1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati pohištvo, posodo; brisati očala z robcem; brisati se v brisačo; brisati si čelo, oči; brisati si čevlje ob travo // odstranjevati kaj z drgnjenjem, zlasti s tkanino: brisati prah; brisati gnoj z rane; brisala si je solze; brisala mu je pot 2. delati manj vidno: veter briše stopinje / meje med narodi se brišejo // dov. in nedov. izbrisati: brisati dolgove, magnetofonski zapis; brisati ime s seznama 3. pog., ekspr. tepsti, tolči: neusmiljeno ga je brisal / žarg. mitraljez briše po tanku ● ekspr. burja briše sneg v obraz meče; nebo se briše se jasni; ekspr. vsak si ob tebe prste briše počenja s teboj, kar hoče; pog., ekspr. briše jo po cesti hitro gre, teče brišóč -a -e: sprejme ga, brišoč si s predpasnikom roke ♦ voj. brišoči let letala let nizko nad tlemi brísan -a -o: brisan magnetofonski trak ♦ voj. brisani prostor kroglam in granatam popolnoma izpostavljen prostor pred obrambno linijo
  25.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika

   408 433 458 483 508 533 558 583 608 633  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA