Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ram (451-475)


  1.      atlétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na atlete ali atletiko: atletski klub; atletsko tekmovanje / uredili so atletsko stezo s sedmimi progami; atletsko orodje / atletski tip; ima atletsko postavo; atletska ramena atlétsko prisl.: atletsko raščen fant ♪
  2.      avantgárden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na avantgardo: zavzeti avantgarden položaj; avantgardne sile; avantgardna vloga delavstva / prištevajo ga med avantgardne dramatike; avantgardna glasba; avantgardna smer v literaturi ♪
  3.      avanturízem  -zma m (ȋ) nagnjenje k avanturam, pustolovstvo: to je storil iz avanturizma; mladostni avanturizem; težnja mladine po avanturizmu / nav. slabš. obsojati politični avanturizem ♪
  4.      avdio...  ali ávdio... prvi del zloženk (ȃ) 1. teh. nanašajoč se na slušni del televizijskega, filmskega prikazovanja, zvočen: avdioprogram / avdioposnetek in avdio posnetek 2. nanašajoč se na sluh: avdiometer ♪
  5.      avditórij  -a m (ọ́) prostor za poslušalce: občinstvo je zasedlo ves avditorij opere; gledališki avditorij; avditorij za koncertne nastope / v programu je gradnja mestnega avditorija // poslušalci v tem prostoru, poslušalstvo: avditorij je navdušeno ploskal; nastopati pred kritičnim avditorijem / predavati velikemu avditoriju ♪
  6.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
  7.      avténtičnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost avtentičnega; pristnost, verodostojnost: dokazal je avtentičnost pisma; avtentičnost besedila; zgodovinska avtentičnost drame / avtentičnost prevoda ♪
  8.      ávto  -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto; sesti v avto; otrok je pritekel pred avto; gasilski, škropilni avto; poklicali so rešilni avto; osebni, tovorni, vojaški avto ♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam ♪
  9.      avtográf  -a m (ȃ) 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov ♪
  10.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev ♪
  11.      avtotomíja  -e ž (ȋ) zool. sposobnost nekaterih živali, da v obrambi pustijo odpasti del telesa, zlasti rep, lovke ♪
  12.      babilónski  -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava ∙ babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu // star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava ♪
  13.      baby beef  baby beefa [bé(j)bibíf] m (ẹ̑-ȋ) agr. meso mlade, na hitro spitane govedi: kilogram baby beefa; neskl. pril.: teleta baby beef; baby beef zrezek ♪
  14.      baláden  -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na balado: baladna snov; baladno pesništvo // knjiž. grozljiv, mračen: baladna grozotnost; baladno razpoloženje / baladno izražanje zgoščeno, jedrnato baládno prisl.: baladno mračni ton drame ♪
  15.      balást  -a m (ȃ) 1. nekoristne stvari, navlaka: iz predalov je pospravil ves balast; pren. ti podatki so le nepotreben balast; znebil se je balasta iz preteklosti; v drami je preveč modnega balasta 2. aer., navt. material za obtežitev ladij, zrakoplovov ♪
  16.      banalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) narediti kaj pusto vsakdanje, plehko, nepomembno: v drami je zgodovinske dogodke banaliziral banalizíran -a -o: beg iz banaliziranega življenja v namišljeni svet ♪
  17.      barábež  -a m (ȃ) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: ti sakramenski barabež! ♪
  18.      barabón  -a m (ọ̑) ekspr. ničvreden človek, malopridnež: nesramni barabon! ♪
  19.      báriton  -a m (ȃ) moški glas med tenorjem in basom: poje bariton; dramatski bariton // nav. mn., žarg. baritonist: nastopali so lirični baritoni ♪
  20.      bárski 1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bar1: a) barski program; barska plesalka / ekspr. barske cene zelo visoke, pretirane b) barski pult; visok barski stolček / barske pijače ♪
  21.      básati  bášem tudi básam nedov., tudi basájte; tudi basála (á ȃ) 1. s silo polniti, tlačiti: basati pipo / basati si jabolka v žepe 2. polniti orožje z naboji; nabijati: basati puško / basati možnar 3. nar. gorenjsko seliti se: vrgli so me iz bajte, še danes moram basati 4. brezoseb., pog. biti v stiski, zlasti glede na denar, čas: ob koncu meseca ga vselej baše; zdaj se obirate, potem vas bo pa basalo básati se pog. 1. tlačiti se, riniti se: potniki so se basali v avtobus 2. naglo, pohlepno jesti: otroci se bašejo s potico ● redko počasi se je basala s koleslja nerodno lezla, kobacala ♪
  22.      basic  -a [béjzik] m (ẹ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih, naravoslovnih problemov s preprostimi in majhnimi računalniškimi sistemi: uporaba basica ♪
  23.      beat  -a [bít] m (ȋ) 1. zlasti v zahodnih deželah način življenja mlajše generacije, ki se kaže v nepodrejanju veljavnim družbenim normam in v sproščenem uživanju: mladi se navdušujejo za beat 2. stil moderne zabavne glasbe, ki se izvaja s petjem in električnimi kitarami: v beatu je našla mladina svojo glasbo; neskl. pril.: beat orkester; beat generacija; beat glasba ♪
  24.      bêbec  tudi bébec -bca m (é; ẹ̄) 1. duševno nerazvit, slaboumen človek: bebec je buljil predse s praznimi očmi; otrok je bebec od rojstva 2. slabš. omejen, neumen človek: s tem bebcem ne maram več imeti opravka; ti bebec! ● ekspr. ne delaj se bebca ne kaži se neumnega, ne pretvarjaj se; ekspr. imeti koga za bebca norčevati se iz koga ♪
  25.      becquerél  in bekerél -a [bekerel] m (ẹ̑) fiz. enota za merjenje radioaktivnosti: kilogram hrane ne sme imeti več kot šeststo becquerelov (Bq) ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA