Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
rale (76-100)
- pastorálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na pastoralo: pastoralni roman; uprizorili so staro pastoralno igro / pastoralna preprostost speva; pastoralna simfonija 2. rel. dušnopastirski: pastoralna dejavnost cerkve / pastoralna konferenca; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju pastorálno prisl.: delo pastoralno mitološke vsebine ♪
- perorálen -lna -o prid. (ȃ) med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje ♪
- pikturálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. slikarski, likoven: pikturalne kvalitete slike ♪
- plevrálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plevro: plevralna zarastlina / plevralna votlina ♪
- plurálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plural: pluralne končnice ◊ jur. pluralna volilna pravica nekdaj dejstvo, da ima en volivec več glasov ♪
- plurále tántum plurále tántuma m, im., tož. mn. tudi plurália tántum s (ȃ-ȃ; ā-ȃ) lingv. množinski samostalnik ♪
- pobirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj pobira: pod vsakim kostanjem so bili pobiralci; najeti orača in pobiralce za krompir / pobiralec davkov davčni izterjevalec; pobiralec naročnine; pobiralec vodarine inkasant ♪
- pobirálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za pobiranje: pobiralna priprava ♦ agr. pobiralna stiskalnica priprava za pobiranje in stiskanje sena, slame v bale, ki se priključi traktorju ♪
- podirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor kaj podira: poklicni podiralci hiš; spretni podiralci drevja ♪
- podpirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor komu gmotno pomaga; podpornik: imel je več podpiralcev / podpiralec neznanih talentov ♪
- požirálec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj požira: te viruse bi lahko imenovali požiralce bakterij ∙ požiralec mečev, ognja artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča, gorečo palico ♪
- požirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na požiranje: požiralne mišice / požiralni refleksi ♪
- prálec -lca [lc in u̯c] m (ȃ) 1. kdor se poklicno ukvarja s pranjem, čiščenjem: pralci oblačil / pralec avtomobilov, ulic; pralec premoga izpiralec premoga 2. etn. ozka pravokotna lesena priprava z držajem za tolčenje po mokrem perilu; perača: tolkla je s pralcem po rjuhah ♪
- prálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pranje: pralni postopek / pralna sredstva / pralni prašek; pralni stroj; pralno milo // ki se da prati: pralna obleka; pralne zavese; to blago je pralno / pralne tapete ♪
- prebirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) delavec, ki kaj (ročno) prebira: prebiralec tekstilnih odpadkov; prebiralec premoga ♪
- prebirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prebiranje: prebiralni postopek / prebiralna priprava / prebiralni gozd gozd, ki se izkorišča s prebiralno sečnjo ♦ gozd. prebiralna sečnja sečnja, pri kateri se sekajo po vsem gozdu posamezna drevesa ali manjše skupine dreves ♪
- pripirálen -lna -o prid. (ȃ) teh., navadno v zvezi pripiralna loputa loputa, ki duši, zmanjšuje tok plina, tekočine: odpreti, pripreti pripiralno loputo ♪
- procedurálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proceduro: protokolarna in proceduralna vprašanja / proceduralno zavlačevanje ♪
- profesorálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko profesorski: profesoralno delo / profesoralna pedantnost ♪
- prótiigrálec -lca [u̯c] m (ọ̑-ȃ) ekspr. kdor komu nasprotuje zaradi različnih idej, koristi: protiigralec vladarja, vladarju / ljubezenski, politični protiigralec nasprotnik, tekmec ♦ gled. nosilec nasprotne igre v drami; antagonist ♪
- prótimorálen -lna -o prid. (ọ̑-ȃ) ki je v nasprotju z moralo: protimoralno dejanje ♪
- razdirálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor razdira: razdiralec starih motornih vozil / ekspr. boriti se proti razdiralcem enotnosti ♪
- razdirálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razdiranje: razdiralna moč sodobnega orožja; razdiralno delovanje vetra / razdiralne ideje; razdiralna kritika / razdiralno delovanje vohunskih skupin razdirálno prisl.: razdiralno delovati; ti dogodki razdiralno vplivajo na razvoj ♪
- razpirálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) tisk. razpiralo ♪
- rurálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. kmečki, podeželski: ruralno prebivalstvo / ruralno naselje ♦ soc. ruralna sociologija sociologija, ki proučuje družbene odnose v kmečkem, podeželskem okolju // kmetijski, poljedelski: ruralna podoba pokrajine; ruralno področje ♪
1 26 51 76 101 126 151 176 201 226