Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

rale (151-175)


  1.      avtográf  -a m (ȃ) 1. kdor avtografira: avtograf in korektor stenografskega učbenika 2. knjiž. svojeročni rokopis, zlasti pomembnejšega avtorja: antikvariat kupuje stare knjige in avtografe // redko avtogram: vnet zbiralec avtografov ♪
  2.      bagatelizírati  -am nedov. (ȋ) omalovaževati, podcenjevati: igralec je vlogo bagateliziral; njegov predlog so bagatelizirali ♪
  3.      balínar  -ja m (ȋ) igralec pri balinanju: balinarji so se zbrali okoli balinca ♪
  4.      báltoslovánski  -a -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na Balte in Slovane: baltoslovanska mitologija ♦ lingv. baltoslovanske leksične paralele ♪
  5.      bék  -a m (ẹ̑) žarg., šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo; branilec: sodnik je izključil levega beka ♪
  6.      benefíca  -e ž (ȋ) nekdaj gledališka predstava v korist kakega igralca: igralec je imel svojo benefico ♪
  7.      beráč 1 -a m (á) 1. kdor prosi, pobira miloščino: dati beraču dar, vbogajme; razcapan berač; berač iz navade 2. ekspr. zelo reven človek: Mi smo kajžarji in berači, smrdimo po gnoju! (I. Cankar) ● pog. nabral se ga je kakor berač mraza zelo se je napil; pog. sneži, kakor bi se berači tepli v debelih kosmih; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje ◊ igr. varianta nekaterih iger s kartami, pri kateri igralec ne sme dobiti nobenega vzemka ♪
  8.      beráč 2 -a m (á) 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače ♪
  9.      bi...  ali bí... in bi... prvi del zloženk (ȋ) nanašajoč se na število dve: bigamija, bikromat, bilabial, bilateralen, bilingvističen; bifurkacija ♪
  10.      bibliofíl  -a m (ȋ) ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih: ta knjiga je za bibliofile prava poslastica ♪
  11.      bibliomán  -a m (ȃ) strasten zbiralec knjig: knjigo je ukradel neki biblioman ♪
  12.      bolj  prisl. 1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki ∙ vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen 2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni; to je bolj slab gospodar; postave je bolj očetove; denarja je bolj malo; mož je že bolj v letih; bolj po starem je oblečen ♪
  13.      bráč 2 -a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja ♪
  14.      brálčev  -a -o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje ♪
  15.      branílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) 1. kdor odvrača napad: branilci so se morali vdati; napadalci so premagali branilce // kdor varuje, ščiti: branilci domovine / branilec morale, resnice ∙ publ. branilec naslova prvaka kdor tekmuje za pravico do naslova prvaka, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju 2. odvetnik, ki brani, zagovarja obtoženca: branilec je navajal olajševalne okoliščine 3. šport. obrambni igralec pri nekaterih igrah z žogo: branilec je prestregel žogo ♪
  16.      brezsŕčen  -čna -o prid. (ȓ) ki je brez srca, usmiljenja: trd in brezsrčen človek; brezsrčen zatiralec; kako moreš biti tako brezsrčen / brezsrčen zasmeh / brezsrčni vojni čas brezsŕčno prisl.: brezsrčno so se mu smejali ♪
  17.      brzopotézen  -zna -o prid. (ẹ̑) šah. ki se izvaja s hitrimi, časovno omejenimi potezami: brzopotezni turnir; brzopotezno prvenstvo / naš najboljši brzopotezni igralec ♪
  18.      cefráti  -ám [cef in cǝf] nedov. (á ȃ) trgati na koščke, nitke: živčno je cefrala rob predpasnika; obleka se na rokavih že cefra / krogle so cefrale listje; pren. burja cefra oblake; megla se cefra v krpe ♦ les. cefrati les drobiti ga v vlakna; defibrirati ♪
  19.      céniti  -im, in ceníti in céniti -im nedov. (ẹ́; ȋ ẹ́) 1. dov. in nedov. določiti denarno vrednost: koliko boš cenil kravo? // približno določati količino: število prebivalstva cenijo že na sto tisoč 2. ugotavljati veljavo ali vrednost: ceniti človeka po dejanjih 3. prisojati komu vrednote: cenijo ga zaradi vestnega dela; že od nekdaj sem vas cenil / cenil je svobodo in neodvisnost; znal je ceniti njihove zasluge; visoko cenim Tolstoja cénjen -a -o: goriške češnje so zelo cenjene; hiša je bila cenjena na dva milijona; njegovo delo ni dovolj cenjeno / v vljudnostnem nagovoru: knjiž. cenjeni bralec; publ. cenjeni gostje, vabimo vas na pokušnjo vina / šalj. pa vaše cenjeno zdravje? sam.: vljudnostni nagovor kako ste potovali, cenjeni? ♪
  20.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte ♪
  21.      cénterfór  in cênterfór -a [tǝr] m (ẹ̄-ọ̑; ē-ọ̑) žarg., šport. igralec v sredini napadalne vrste pri nekaterih igrah z žogo; srednji napadalec ♪
  22.      centrála  -e ž (ȃ) 1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale 2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet 3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna ♪
  23.      centrírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. teh. naravnati na skupno središčno os: centrirati kolo; centrirati mikroskop, lečo 2. šport. podati žogo proti sredini igrišča: igralec je idealno centriral centríran -a -o: slika na zaslonu ni centrirana ♪
  24.      čárati  -am nedov. (ȃ) po ljudskem verovanju 1. s skrivnostnimi silami vplivati na naravo: čarovnice so čarale; verjeli so, da zna čarati 2. preh. s čarovnimi sredstvi klicati ali ustvarjati kaj: čarati zaklade iz zemlje; pren. domišljija čara nove svetove; sanje mu čarajo pred oči čudovito prihodnost ♪
  25.      čitálec  -lca [lc in u̯c] m (ȃ) bralec: pogovor pisatelja s čitalci / čitalec števcev uslužbenec, ki je zaposlen s čitanjem števcev ♦ elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih; čitalnik ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA