Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

ral (5974)

1.      rál  -a m (ȃ) nekdaj ploščinska mera, 57,55 a; oral: obdelati ral vinograda ♪
2.      rál  -í [rau̯ tudi ral] ž (ȃ) star. 1. oranje: goniti vole pri rali 2. orna zemlja; ornica: megla pokriva ral ♪
3.      rálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ralo: ralna ročica / ralno obdelovanje polja ◊ zgod. ralno poljedelstvo poljedelstvo, za katero je značilno obdelovanje zemlje z ralom ♪
4.      rally  tudi reli -ja [réli] m (ẹ̑) šport. športno tekmovanje, navadno avtomobilsko, ki se začne v različnih krajih, cilj pa je skupen: udeležiti se rallyja; tekmovati na rallyju; dolg, naporen rally / rally v motornem letenju; neskl. pril.: rally voznik; rally tekmovanje ♪
5.      rálo  -a s (á) orodje, priprava za oranje, ki zemlje ne obrača: orati z ralom; leseno ralo; najdbe keltskih ral / vpreči v ralo / slabš. kaj boš s tem ralom plugom ◊ anat. koščeni, zadnji del nosnega pretina ♪
6.      admirál  -a m (ȃ) 1. najvišji vojaški čin v mornarici ali nosilec tega čina: admiral Jugoslovanske ljudske armade 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke Opel: pred hišo se je ustavil opel admiral 3. zool. velik dnevni metulj s pisanimi krili, Pyrameis atalanta ♪
7.      admiralitéta  -e ž (ẹ̑) v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice: britanska admiraliteta / straža pred admiraliteto pred poslopjem tega poveljstva // admiralski zbor, admirali: vsa admiraliteta in generaliteta ♪
8.      admirálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na admirale: admiralski čin; admiralska uniforma / admiralski zbor ♦ navt. admiralsko sidro sidro s preklopno železno prečko; voj. admiralska ladja ladja, na kateri je vkrcan admiral s svojim štabom ♪
9.      admirálstvo  -a s (ȃ) 1. čin ali služba admirala: ponosen na svoje admiralstvo 2. v nekaterih državah vrhovno poveljstvo in uprava vojne mornarice; admiraliteta: britansko admiralstvo ♪
10.      àfigurálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten ♪
11.      amfiteatrálen  -lna -o prid. (ȃ) po obliki podoben amfiteatru: amfiteatralna predavalnica amfiteatrálno prisl.: ravnina se amfiteatralno dviga ♪
12.      àmorála  -e ž (ȁ-ȃ) odsotnost, pomanjkanje moralnih načel: glavna oseba v drami je poosebljena amorala; takšna hotenja gotovo niso izraz amorale ali mladoletne pokvarjenosti ♪
13.      àmorálen  -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne priznava, se ne drži moralnih načel: amoralen človek; amoralna družba / amoralno dejanje; amoralno stališče nasilja ♪
14.      àmoralízem  -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. nepriznavanje moralnih načel: naraščajoči amoralizem ♪
15.      àmorálnost  -i ž (ȁ-ȃ) lastnost amoralnega človeka: njegova popolna amoralnost; amoralnost meščanske družbe / sla po zemlji ga peha v amoralnost ♪
16.      ántiparalélen  -lna -o prid. (ȃ-ẹ̑) vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka; antiparalelni premici ♪
17.      arálija  -e ž (á) vrtn. sobna rastlina s prstasto razdeljenimi listi: presaditi aralijo ♪
18.      astrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na nebesna telesa: astralni svet; astralna megla / astralni kult pri starih narodih češčenje nebesnih teles 2. knjiž. breztelesen, nesnoven: astralno bitje / astralno telo v okultizmu duhovni dvojnik fizičnega telesa // ekspr. prosojen, nežen: njeno belo astralno telo ♪
19.      avstralopítek  -a m (ȋ) antr. pripadnik izumrlega rodu iz družine človečnjakov ♪
20.      avstrálski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Avstralce ali Avstralijo: avstralsko ozemlje / avstralska pšenica; avstralska volna ♪
21.      ávtoprálnica  in ávto prálnica -e ž (ȃ-ȃ) delavnica za pranje, čiščenje avtomobilov, zlasti osebnih: k servisu so priključili še avtopralnico ♪
22.      bílaterálen  -lna -o prid. (ȋ-ȃ) obojestranski, dvostranski: bilateralen dogovor; državnika sta govorila o bilateralnih odnosih med deželama; bilateralni pogovori; bilateralna pogodba bílaterálno prisl.: bilateralno simetričen ♪
23.      brálčev  -a -o [u̯č] (ȃ) svojilni pridevnik od bralec: bralčeva fantazija; knjiga zna vzbuditi bralčevo zanimanje ♪
24.      brálec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor bere: naše bralce bomo sproti obveščali o dogodkih; epizoda v tekstu bralca pritegne; zgodba za najmlajše bralce; strasten bralec kriminalnih romanov; pisatelj je priljubljen med širokimi plastmi bralcev / knjižnica ima mnogo bralcev / v drugem razredu so nekateri učenci še slabi bralci slabo berejo / v vljudnostnem nagovoru dragi bralci ♦ rad. napovedovalec, ki bere tuj tekst ♪
25.      brálen  -lna -o prid. (ȃ) namenjen za branje: pesniki so organizirali bralni večer; bralna soba; bralna stran časopisa leposlovna; bralno društvo / prevzela ga je prava bralna strast ♦ gled. bralna vaja vaja, pri kateri se bere in razčlenjuje besedilo; šol. bralna značka; zal. bralni trak uvezan trak za zaznamovanje strani; bralni znak vložen znak za zaznamovanje strani ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226